Nedeljski dan. Pa ne takšen, o katerem prepevajo U2. Danes je bil tak, sončen, a povsem zaspan. Ko sem zjutraj spala tja v dopoldne, brezskrbno kot že nekaj časa ne. Le noč je bila bolj slaba. Nočna mora. Verjetno zato, ker sem še en večer prej gledala The Good Shepherd ...
In nedeljski dan je minil v pisanju. Za službo. Prispevki o dogodkih preteklega tedna. Ja, rada pišem, rada se pogovarjam z ljudmi in rada pišem nove zgodbe. In nič zato, če je ura že 23.30, jaz pa še sedim tukaj za računalnikom. Vsake toliko časa me pozdravi kakšen pirijatelj z drugega konca sveta na msnj-ju ali pa me zanimajo novice, ki jih prejmem na mejl.
Popoldanski sprehod z Mihatom in stremenje tja v Ljubljanico, kjer se podijo račke in kjer so se popoldanski oblaki in polovička lunice svetlikali v tej naši zeleni reki. Danes je dišalo po tisti pravi Ljubljanici kot nekoč. In iz bližnjih splavov začuda ni odmeval Werner... še dobro. Ker je bilo tako spokojno. Le en otrok je mahal očku in ga pozdravljal na ves glas. Ja, danes je bila krasna nedelja. Ravno zato, ker se mi ni nikamor mudilo. Zato, ker sem bila po dolgem času spet doma, v kratkih hlačah, v domači majici in razkuštranimi lasmi. :) Pa še malo tu in tam pregledala, kaj se dogaja po svetu in preklopila na Travel Channel. Ujela reportažo o novinarskih prispevkih s F1 in razmišljala, da je novinarstvo res fin posel. Včasih težek, a večinoma prijeten. In jutri bo zagotovo zunaj spet sijalo sonce. Ah, kakšen dan. Odličen. Zdaj se že preveša v noč in kmalu bo treba v meževo deželo ... samo do jutri. Ko se zbudi nov dan. Navsezgodaj. :)
Za vse sanjače, krasno noč! In še lepše jutrišnje jutro.
mankica
In nedeljski dan je minil v pisanju. Za službo. Prispevki o dogodkih preteklega tedna. Ja, rada pišem, rada se pogovarjam z ljudmi in rada pišem nove zgodbe. In nič zato, če je ura že 23.30, jaz pa še sedim tukaj za računalnikom. Vsake toliko časa me pozdravi kakšen pirijatelj z drugega konca sveta na msnj-ju ali pa me zanimajo novice, ki jih prejmem na mejl.
Popoldanski sprehod z Mihatom in stremenje tja v Ljubljanico, kjer se podijo račke in kjer so se popoldanski oblaki in polovička lunice svetlikali v tej naši zeleni reki. Danes je dišalo po tisti pravi Ljubljanici kot nekoč. In iz bližnjih splavov začuda ni odmeval Werner... še dobro. Ker je bilo tako spokojno. Le en otrok je mahal očku in ga pozdravljal na ves glas. Ja, danes je bila krasna nedelja. Ravno zato, ker se mi ni nikamor mudilo. Zato, ker sem bila po dolgem času spet doma, v kratkih hlačah, v domači majici in razkuštranimi lasmi. :) Pa še malo tu in tam pregledala, kaj se dogaja po svetu in preklopila na Travel Channel. Ujela reportažo o novinarskih prispevkih s F1 in razmišljala, da je novinarstvo res fin posel. Včasih težek, a večinoma prijeten. In jutri bo zagotovo zunaj spet sijalo sonce. Ah, kakšen dan. Odličen. Zdaj se že preveša v noč in kmalu bo treba v meževo deželo ... samo do jutri. Ko se zbudi nov dan. Navsezgodaj. :)
Za vse sanjače, krasno noč! In še lepše jutrišnje jutro.
mankica



