1984.

... se je pisalo leto, ko so se prvič pojavili na odrih bivše Juge. Danes, 25 let pozneje, se zdi, kot da obstajajo že večno. Večno v spominih, danes že ostarelih pankerjev. Pa ne samo njih, tudi njihovih otrok, ki jih obožujejo prav toliko kot so jih nekoli njihovi starši. "Teksti so bili slike čustvenih stanj. V večini komadov smo šli v drugačne teme, teme izgubljenosti, strahov, občutka tesnobe, stvari, ki jih doživlja odraščajoč najstnik, ki je nekoliko zmeden. Zato so se mladi verjetno poistovetili z nami," mi je nekoč povedal Igor Dernovšek.

Trip in vijolice.
Trip in vijolice v očeh.

Luna in zvezde,
mesto in luči
oblak prekril je nebo,

v sobi je temno.

Niet.

mankica

p.s.: to so moje prve koncertne fotke :)

There was a Cherry Tree.

Ko se dan prevesi v noč .. in ko se češnja, ki sem jo cel dan opazovala, kako se beli listki lesketajo v soncu, postane glavna zvezda noči, ki se lesketa v soju luči bližnje cestne svetilke ... ko tako spokojno razveseljuje vsaj eno osebo na bližnjem balkonu, ki jo opazuje in beleži trenutke aprilskega večera na svoj fotoaparat ... ;)

mankica

Najdaljšamiš.

Menda po Ljubljani naokoli stopiclja najdaljša miš! Hja, tudi jaz nisem verjela, dokler je nekega jutra nisem videla na poti v službo ... :)

mankica

Ko cveti pomlad.

Danes sem zavohala pomlad! ... oh, kako je krasno, ko cvetijo češnje in dišijo na vse konce, in kako krasno je, ko cvetijo magnolije ... ta pomlad je zares veličastna. V vseh svojih barvah, vonjih, oblikah in že preprosto zato, ker sploh je!

mankica

The Sound of Market.

Kako super se je v soboto dopoldan sprehoditi čez tržnico. Ko lahko mimo raznobarvih stojnic opazujem branjevke, ki zjutraj nabrano solato skrbno prelagajo iz ene vrečke v drugo, ali pa paprike zlagajo tako, da bi bile najlepše videti, pa prelagajo najlepše pomaranče v zgornje vrste ... in česen, naključno razporejen ter artičoke, skbno položene v lesene gajbice ... Pa tudi cvetlice, ki tako dišijo po pomladi in naključni mimoidoči, pa tudi znanca, ki se srečata in rečeta besedo ali dve. Pa vonj po domačih jabolkih in mali zeliščni vrtički na premikajoih se stojnicah. Krasne so sobote, ko se lahko izgubiš med vonji, barvami, zvoki, oblikami in ljudmi ...

mankica

Pravijo ji krava.

Hm.. mislila sem, da se po ulicah sprehajajo samo zebre ... da pa sredi Ljubljane srečaš tudi kravico. No, to pa je nekaj novega! Če bi bili nekje v Aziji, bi to bilo nekaj samoumevnega, toda pred Mestno hišo ... hm. In da so tako radovedne! Kaj takega res nisem pričakovala!

mankica

Dvoličen ali resničen.

Monizem ali dualizem. Realnost ali fikcija? Levo ali desno. Prav ali narobe. Verjetno ali neverjetno. Cilj ali vrednota. Preprosto ali kompleksno. Definirano ali ne. Optimistično ali pesimistično. Danes, včeraj ali pa jutri in pojutrišnjem. Dan ali noč. Dvoličen ali resničen? Pa še marsikaj drugega. Vsak dan, na ulicah in med ljudmi.

Vprašanje je le, s kakšnimi očali gledati na ta naš svet.

mankica