The Beijing Games.

Countdown: Olympic Games 2008.
Beijing - Tiananmen Square, July 2005.

Olimpijske igre so se začele veličastno. Na Kitajskem, kjer so me s svojo kulturo, hrano, prijaznimi ljudmi, veličastnimi zgradbami in mogočnim življenjem na drugem koncu sveta, pred leti popolnoma začarali. Ta starodavna Kitajska. Moja Kitajska. In moj Peking, svet tisočerih koles, svet zlatih streh, To, kar so včeraj Kitajci pripravili ob odprtju poletnih olimpijskih iger 2008, je bilo nad vsemi mojimi pričakovanji. Še več, skoraj povsem nepremično sem sedela pred televizijskim zaslono, štiri ure spektakularne otvoritve, ki so jo prenašali na nacionalki. In dlake so mi šle pokonci. Ker so spektakel pripravili tako perfektno. Natančno, odlično in me popolnoma navdušili s programom. Vse tiste plesne, akrobatske, tai-chi, glasbene točke so me ponesle nazaj. Tja, v parke Nebeškega templja, Poletne palače in Prepovedanega mesta, kjer odmeva starodavna kitajska melodija ...

Vsi tisti krasni kostumi, povsem poravnane vrste, krogi in drugi liki, ki so jih ustvarjali nastopajoči. nekaj tisoč ljudi, ki so s tako natančnostjo in z vsakim najmanjšim detajlom pokazali, kako mogočna je Kitajska kultura. Kot (zdaj že nekadnji) plesalki je bilo vse to še toliko bolj fascinantno. Ker vem, kako (ne)mogoče je koordninirati toliko ljudi naenkrat in ker vem, koliko priprav je že za en sam nastop. Tukaj je vse trajalo 4 ure! Kapo dol Kitajcem in kapo dol vsem, ki so sodelovali pri tej veliki stvari.

Beijing Opera - Beijing, July 2005

In če bodo še naši šporniki pokazali vse svoje adute (vemo, da so zmožni marsikatere medalje), potem bomo verjetno tudi mi še bolj ponosni na to, da smo doma v Sloveniji. Menda, je Petkovšek prišel v finale, pa tudi Čop in Špik in naši plavalci .... Zdaj je čas za vzpodbudo. Zato, dajmo, naši! :)

Pa da tokrat končam tale zapis tako, kot sem ga vsakič, ko sem se oglasila s Kitajske: Dobro jutro Ljubljana, lahko noc Peking! (čeprav bi bilo tukaj in zdaj morda primerno ravno obratno :)

Somewhere in Beijing, July 2005.

mankica

Mavričen, razigran in z barvami obsijan - Šuštarski most.

Ja, obljubim, tudi danes bodo na Šuštarskem mostu spet letele razigrane Dišeče dobre Vile in Male Gozdne Vile ter čarobni zvezdni prah posipavale na vse sanjače! Zato upam, da se vidimo! Od 9h do 16h sredi Šuštarskega mosta. Tam, kjer so doma metulji, sanje, rožice, kokoške - in mnogo tistega, ki očara ... ;)

©Moja stojnica na Art marketu sredi Šuštarskega mosta.
In seveda Dobre Vile. Takšne - mavrične in magične.

Zagotovo je med njimi tudi Tvoja najljubša!
made by Mankica

Pridi pogledat! Ne bo ti žal.

Se vidimo! ;)

mankica

Summer Guide.

Vse kaže, da bo letošnje poletje minilo v znamenju sonca, ArtMarketa, ob mrzlih limonadah, Trnfestu, poletnih uspešnicah gospoda Huecca ali večnega Enriquea. Pa v družbi najljubših prijateljev, japankah, čokoladnega sladoleda, Lonely Planeta v roki, iPoda, kakšne poletne nevihtice, pa v vožnji s kolesom, v družbi sončnih očal, klobuka, sončne kreme in ob poletnem branju tračev holivudskih zvezdnikov. Ja, poletje imam resnično rada. Ker lahko možgane In čeprav mi poletje pomeni veliko več kot le poležavanje na plaži (ja, letos še nisem bila na morju :) in vprašanje, kdaj bom tudi šla ...) in čofotanje po slani vodi. To mene čaka enkrat oktobra na kakšnem drugem koncu sveta ;)
Za vse, ki ste (že bili) na morju pa. Kje ste bili kaj ali pa kam še greste (da mi malo naredite lušte :))? Ja, malo malo sem vam "fauš" ;) a vseeno - prepričana sem, da ste se imeli totalno super.

Palm tree. India - Goa, december 2005

mankica