Wind in Your Hair.

Danes je ravnopravšji dan za na kolo, kotalke ali pa kar tako, za sprehod, tek v naravo. Ali pa klepet z najboljšo prijateljico.

Na drugi strani sveta so se hipiji San Francisca ponovno zbrali v parku, kjer kot usekani tolčejo po bobnih, super "in" kotalke pa krasijo obdrajsana kolena začetnikov, ki obvladajo samo še rolerje. Pri nas so kotalke še "out". Pa ni važno. Danes se grem rolat.

Golden Gate Park, San Francisco (sunday, April 27)

Ni važno, kaj boste danes počeli. Da bosta le zlato sonce in veter v laseh. ;)


Želim prekrasno nedeljo!

mankica

Sweet Friday.

Mmmmm. Pregrešno dobre. Slastne. Krasne. Božanske. Preliv. Smetana. Jagode. Čokolada. Pomaranča. Marcipan. Borovnice. Orehi. Piškoti. Mandlji. Višnje. Sladoled. Banane. Bonboni. Marelice. Čokoladne mrvice.
Pa ne v tem vrstnem redu. (ali pač?) ;)

Hej, pa ne, da ste obliznili ekran??

Te na sliki so namreč umetne! ;)

Sladek petek zaželim! ;)

mankica


p.s.: Ste res mislili, da so torte umetne? Ne, saj se hecam. Tortice so prave!!! Ja, vem, preprosto božanske so!! :p

Nasvidenje, San Francisco!

To je Erhu. Krasen možakar in lokalni brivec v kitajski četrti. Čutni zvok njegove violine odmeva v skrite kotičke tega oddaljenega sveta. Zaigral je v filmu V iskanju sreče. Na vratih svojega malega sveta pa ima zapisano naslednje:

" This is ERHU. From China. I play ERHU. In the movie "The Pursuit of Happyness". "

Kmalu se vrnem na tisti konec sveta, do tedaj pa le še kličem nasvidenje, San Francisco In lahko noč, Slovenija!

mankica

If you're going to San Francisco...

Be sure to wear Some flowers in your hair ... Je nekoč prepeval Scott McKenzie. Danes si s cvetlico v laseh lahko samo še polepšaš že tako čudovito mesto, ki ima resnično krasne ljudi.
Tokrat prilepim le nekaj fotkic. Velike znamenite reči imenitnega San Francisca. Zagotovo sem pozabila še na nešteto zadev, a vse to vam pokažem, ko se vrnem ;)

Pri nas je krepko čez polnoč, pri vas pa se že zbujate v jutro. Upam, da bo danes prekrasno! :)

Golden Gate Bridge. Mogočen most krasi prečudovito mesto.

V eni izmed četrti je znamenita hiša z neverjetnimi instalacijami, nastala leta 1997. Iz oken štrlijo televizije, lestenci, zofe, spodnje oboke pa krasijo grafiti.


Alcatraz. "If you break the rules you go to prison, if you break prison rules you go to Alcatraz."

Cable car zaračuna 5 $. Z njim se danes vozijo pretežno turisti. če pa gor skočiš na 3. ali 4. postaji, te do konca zapelje celo zastonj! In tam gor skočijo samo domačini, ker turisti tega ponavadi ne vedo. :)

Vozniki busov so preprosto KUL. Tipo z dredi, usnjenimi rokavicami, debelo srebrno zapestnico in črnimi očali mi je z veseljem poziral. Pa to še ni vse. Za nameček mi je zaželel še: Have a nice day! :)

Coca-cola resda ni turistična znamenitost San Francisca, je pa znamenitost no. 1 v Ameriki. Jap, popolnoma vsi jo poznajo.

Se slišimo. Kmalu!
Do takrat pa, lahko noč, San Francisco, dobro jutro, Slovenija!

mankica

San Francisco's Flower Power.

Vsak dan se mi na tem koncu sveta dogajajo povsem nore reči. Danes sem obiskala Golden Gate Park in naltela na Flower Power... Ostarele hipije. Pa tudi tiste, ki to hočejo biti. Pa tiste, ki to niso, a jim je sedenje v parku ob poslušanju vseh vrst muzičarjev, ki se vsak teden ob vikendih zberejo na kupu in igrajo muziko, prinaša zanimivo dogodivščino... Večina je itak totalno zapušenih. Pa ne samo tistih, ki igrajo, ampak tudi tistih, ki poslušajo. Peace Man, Peace je taglavni moto. Kakšna nora scena sredi San Francisca, kjer so doma zares tapravi hipiji. Zares totalno odštekana četrt. In če so v šestdesetih živeli res totalno free življenje, pa so danes mnogi povsem ostareli. Sivi. Nagubani. Pa še vedno na free ... Ostajajo mladi hipiji po duši, z vsemi peace znaki, zapestnicami, dolgimi lasmi in barvastimi majicami... Danes sem se z njimi zaklepetala in neznansko zanimive zgodbe imajo o svoji mladosti...

Se slišimo. Kmalu!

Do tedaj pa: Peace World, Make Love Not War! :)

mankica

Three almighty. Cities. In USA.

Na poti po Ameriki. Danes samo za pokušino. ;) Tri slike. Tri nepozabne dogodivščine in tri neverjetna mesta.
Washington. New York. San Francisco.






Se slišimo. Kmalu!
Do tedaj pa, dobro jutro Slovenija, lahko noc ZDA!

mankica

going back to NYC.

Prihajam. Jutri. V svet mnogoterih svetov, kjer živijo ljudje vseh ras, barv, vonjev, okusov. Kjer se po ulici(ah) 5. avenije sprehajajo v vsem svojem blišču. In tisti, ki si v zasoljeno dragih stanovanjih ne morejo privoščiti niti sobe, pa čeprav na strehi propadlega bloka. Vračam se v svet, kjer se rojevajo sanje in kjer se rojevajo največje zvezde sveta. Kjer si lahko kdorkoli hočeš in kjer ni važno, če po ulici hodiš v baletnih copatkih, spodnjicah ali pa v bizarnih flourestenčnih oblekah z rožicami, črtami, po možnosti posutih z bleščicami vseh barv in oblik.

Svet, posnet lani, ko so v maju cvetele češnje in ko se je po ulicah mogočnega Manhhatna sprehajal Donald Trump, v parku svojo kolumno pisala Sarah Jessica Parker, sredi Broadwaya pa stala jaz in občudovala tako drugačen in tuj, a hkrati tudi svet, ki nam je tako zelo blizu.

photos: NYC - April, May 2007

Se slišimo. kmalu! Do tedaj pa, krasen dan Slovenija, dobro jutro obljubljena Amerika!

mankica

Royal Ballet of Cambodia.

Danes sem si ogleda prekrasno predstavo. Svetlikajoče, mistično, magično, lebdeče, prefinjeno, odlično, krasno, odlično. Nadzemeljski gibi teles in ples, ki te ponesje tja nekam med Zemljo in nebesa ... sami superlativi, ki jih lahko povežem z mojo najljubšo azijsko državo. Kambodža je to, ja. In na današnji predstavi Kraljevega kamboškega baleta so me preprosto navdušili - še enkrat! In me spet popeljali med ostanke mogočnega Angkor Wata, kjer sem gledala snočni vzhod in med ruševinami mogočnih templjev iskala starodavno kulturo ...

photos: Angkor Wat, Cambodia - October 2007

mankica

I got a new look.

Postala sem. Blondinka. :)

In če sklepam iz naslendnjega zapisa, da:

- se blondinke (menda :) več zabavajo
- so bile blondinke vile v pravljicah
- je blondinka bila tudi Marilyn Monroe
- je Madonna blond
- imamo blondinke celo poseben prazik 30. junija .... pa še bi se našlo... potem to pomeni, da zna biti kar zabavno ;)


...če izvzamemo dejstvo, da nizke cene iščej(m)o na taspodnjih policah ;) hihi.

a se strinjate ... :)




... da s(m)o blondinke trenutno 'in'? ;))


mankica

p.s.: vsekakor pa z vsem spoštovanjem drugih las ;)
p.p.s.: nova sprememba je zelo velika, zato si je pač zaslužila objavo na blogu.

Kaj me osreči ...

Domišljijski dan, posipan s sončnicami in prav zares imeniten. Tak, sobotni. Sončen in razigran.
... ko lahko na tržnici dopoldan 'počebljaš' z branjevkami, srečaš znance in neznace, ki ti s svojim pozdravom pobarvajo dan.

Fotka je posneta z SLR Nikonom F-601 QD - iz razvijanja pa je prišla
točno takšna, kot jo vidite zgoraj. In v teh okoliščinah ji ta (modra) barva celo pristaja. :)

mankica

A Decent (Chinese) Factory.

»Prva in edina družbena odgovornost podjetja je dobiček.« Milton Friedman

Danes sem si na 10. Festivalu dokumentarnega filma ogledala dokumentarec, ki se je pričel z zgornjim citatom. Super film z naslovom Ljubezniva tovarna (Decent Factory), ki pokaže drugo stran. Drugo stran izza zidov tovarn izdelkov, ki jih za nas uvažajo z Daljnega Vzhoda ...
Koliko izmed vas uporablja mobitel, ima obute teniske, nosi ročno uro, posluša mp3 player ... ? za Adidaske, narejene na Kitajskem, pri nas plačamo čez 100 evrov - tam jih dobiš za 10 evrov. Svila je pri nas neskončno draga - tam jo dobiš na metre vseh barv, vzorcev in oblik za nekaj evrov. Pa očala, ure in vse mogoče blagovne znamke, ki jih plačamo - delavci v tovarnah tam pa delajo. V katastrofalnih razmerah. Več kot 12 ur na dan. Na mesec zaslužijo manj kot 20 evrov. Za njihovo zdravstveno stanje (kaj šele zavarovanje) ni niti dostojno poskrbljeno. Tovarne vodijo - kdo drugi kot Zahodnjaki. Grozota. Realnost.

Obiskala sem Kitajsko in me je popolnoma očarala. Pa ne zaradi poceni potrošnih produktov, ki ti jih vsiljajo na vsakem koraku, temveč zaradi mogočne kulture, ljudi, hrane in tiste magičnosti, ki jo skrivajo starodavne ulice ...

Mao Zedung.

Vse fotografije so nastale v Pekingu poleti 2005. Takrat, ko je bilo soparno, ko žvrgolenje ptičev nisi slišal niti zjutraj, tedaj, ko so Kitajke na sandale nosile najlonke, takrat, ko sem se znašla med 9 milijoni koles, na ulici jedla ocvrte žuželke, ko nihče ni znal angleško in ko sem preživela preprosto krasen mesec v tem oddaljenem svetu.

mankica

Kaj me osreči ...

Streetart. Ko me zjutraj na poti pozdravi nov grafit ...

... in ko me mimoidoči začudeno gledajo, zakaj ga slikam.

mankica

Thinking Colours.

En tak živahen, igriv petkov dan, ravnopravšnji za nekaj norčavosti ...





... (tudi) z mojim The Jabukom. ;)


mankica

Gostivanje pomladi.

Danes ste povabljeni na svatbo! Povabljeni na gostivanje, saj ptički se ženijo! Pa ne samo ptički ... Naj bo radostno in krasno!

Chinese wedding: Chinatown NYC, 2007

Mankica

Eyes.

... with the power of magic.

mankica

Their Playground is Their Life.

Them. On the red dusty road. Day after day. Their street life. No future. No past. Their smiles. Their destiny. Their dreams. Their Playground. Their story.








To reach their Dreams ...



Mankica