Na današnji dan.

Zgodijo se:
1812 - Napoleonic Wars: French grenadiers enter Moscow.
1917 - Russia is officially proclaimed a republic.
1944 - World War II: Maastricht becomes the first Dutch city that is liberated by allied forces.
1958 - Two rockets designed by the German engineer Ernst Mohr, the first German post-war rockets, reach the upper atmosphere.
1959 - The Soviet probe Luna 2 crashes onto the Moon, becoming the first man-made object to reach it.
1984 - Joe Kittinger becomes the first person to fly a hot air balloon alone across the Atlantic Ocean.
1995 - Body Worlds opens in Tokyo, Japan.
2003 - Estonia approves joining the European Union in a referendum.

Rodijo se:
1169 - Alexios II Komnenos, Byzantine emperor.
1864 - Robert Cecil, 1st Viscount Cecil of Chelwood, British diplomat, recipient of the Nobel Peace Prize.
1947 - Jon "Bowzer" Bauman, American singer
1973 - Nas, American rapper.
1983 - Amy Winehouse, English singer. (a se je za 'hvalit' s tem? :)

(vir: Wikipedia)

... in verjetno se je prav na današnji dan zgodilo še mnogo drugih bolj pomembnih, pa tudi manj pomembnih reči. Mogoče se bo nekaterim ta dan za vedno vtisnil v spomin, spet drugim je bila današnja nedelja še ena tistih, za katero jutri spet pride ponedeljek ... a kakorkoli že. Današnji dan ima zame prav poseben pomen. Kot vsako leto sem se veselila še enega leta zraven! :) In vsem, ki ste se spomnili danes name - ja, polepšali ste mi dan! In čeprav sem še eno leto starejša (nekje sem slišala, da z leti postajaš vse modrejši ... ;), sem vesela, da imam ob sebi ljudi, ki mi veliko pomenijo. Zato - hvala vsem za krasne želje, prelepe čestitke, imenitne besede, lepe misli ... Ta post je posvečam vam! V zahvalo ;)

mankica

Svet je lep. Ja.

Svet je lep. Svet je lep, če iščeš lepe stvari, lepe reči ... svet je čudovit ... Začni ga gledat. Je del pesmi reperja, ki sem ga prvič na odru videla s Trkajem pred leti v Bachusu. Ko sta kovala rime proti Kocki ...
In ja, Zlatko zares prav ima. Svet je resnično lep. Premalo se zavedamo, kje, kdaj, zakaj živimo. Ni važno, pa četudi zunaj pada dež. Po svetu se dogajajo grozne stvari. Vsak dan lahko na internetu in časopisih beremo o povsem absurdnih rečeh. O povsem katastrofalno gnusnih stvareh. Zakaj se dogajajo takšne stvari? In zakaj se vse to dogaja na svetu? A kljub vsemu. Svet je lep. V svetu so lepe vse tiste malenkosti, ki osrečijo. Vsi tisti ljudje, ki jih srečaš na svoji poti. Vsi tisti trenutki, ki jih doživiš. Tisti, ki se jih zavedaš. Jaz jih cenim. In pomenijo mi zares ogromno.

Nov cd reperja Zlatka: Zlatko in prijatelji. 2008

Včeraj sem bila na koncertu. Službeno. Ja, svoje delo imam res rada. Ker se mi odpirajo nova obzorja. Nova obzorja glasbe. Filmov. Gledališča. Ozadje slovenske wanna-be-'smetane.' Otroških dogodkov. In drugih dogajanj. Tu. In naokoli. Pa novi ljudje. Vsak dan.
In včeraj je bil še en tistih koncertov, ki so me spravili v zares 'kul' vzdušje. Zlatko in prijatelji. In ljubljanski klub SubSub. Vsa tista energija publike. In nove skladbe novega cd-ja. Hja, zadnje čase sem pogosteje začela poslušati rap. In ja, totalno 'sede' mi. Odpirajo se mi nova obzorja te vrste muzike. Francoski rep, pa čeprav besedil ne razumem, se sliši hudo dobr. Tudi nemški je totalno seksi. In slovenski? Kapo dol, slovenski mc-ji. In vsi tisti reperji, ki filajo trgovinske police s slovensko glasbo. In zavoljo svojega poklica kje naokoli vedno srečam kakšnega izmed slovenskih reperjev, ki snema nov videospot, pripravlja ploščo. Ja, všeč mi je, da se reperska scena razvija tudi pri nas. In ja, včerajšnji dogodek je bil kul. Muzika. Beat. Besedila.
Hja, ves tisti blišč, zlate verižice, platinasti zobje, hudi avtomobili, seksi bejbe, droga, keš ... ki so sinonim za rap ... to zavračam. Ker se mi v tej sceni zdi primarna muzika. Primarne se mi zdijo zgodbe, ki nastajajo vsak dan. In ki jih lahko mi poslušamo 'ubesedijene v beat'... In se morda šele takrat zavedamo ....

mankica

Sunday.

Nedeljski dan. Pa ne takšen, o katerem prepevajo U2. Danes je bil tak, sončen, a povsem zaspan. Ko sem zjutraj spala tja v dopoldne, brezskrbno kot že nekaj časa ne. Le noč je bila bolj slaba. Nočna mora. Verjetno zato, ker sem še en večer prej gledala The Good Shepherd ...
In nedeljski dan je minil v pisanju. Za službo. Prispevki o dogodkih preteklega tedna. Ja, rada pišem, rada se pogovarjam z ljudmi in rada pišem nove zgodbe. In nič zato, če je ura že 23.30, jaz pa še sedim tukaj za računalnikom. Vsake toliko časa me pozdravi kakšen pirijatelj z drugega konca sveta na msnj-ju ali pa me zanimajo novice, ki jih prejmem na mejl.
Popoldanski sprehod z Mihatom in stremenje tja v Ljubljanico, kjer se podijo račke in kjer so se popoldanski oblaki in polovička lunice svetlikali v tej naši zeleni reki. Danes je dišalo po tisti pravi Ljubljanici kot nekoč. In iz bližnjih splavov začuda ni odmeval Werner... še dobro. Ker je bilo tako spokojno. Le en otrok je mahal očku in ga pozdravljal na ves glas. Ja, danes je bila krasna nedelja. Ravno zato, ker se mi ni nikamor mudilo. Zato, ker sem bila po dolgem času spet doma, v kratkih hlačah, v domači majici in razkuštranimi lasmi. :) Pa še malo tu in tam pregledala, kaj se dogaja po svetu in preklopila na Travel Channel. Ujela reportažo o novinarskih prispevkih s F1 in razmišljala, da je novinarstvo res fin posel. Včasih težek, a večinoma prijeten. In jutri bo zagotovo zunaj spet sijalo sonce. Ah, kakšen dan. Odličen. Zdaj se že preveša v noč in kmalu bo treba v meževo deželo ... samo do jutri. Ko se zbudi nov dan. Navsezgodaj. :)

London. Underground. July 2008

Za vse sanjače, krasno noč! In še lepše jutrišnje jutro.

mankica

Danes - v Vilinskem svetu.

Se vidimo danes od 9h do 16h na Šuštarskem mostu! :) Vabim te, da prideš! Tam bomo le še do konca septembra.

http://disecedobrevile.blogspot.com/


mankica

Pablo. Andy. In drugi velikani.

Tate Modern - London, July 2008

Pred kratkim sem po dolgem času spet zašla v knjigarno. To sem včasih delala vsaj enkrat na teden in si 'pasila' oči na vseh tistih mogočnih knjigah. Na vseh tistih nenavadnih platnicah pisane besede. In čeprav se v knjižnici potopim med besede, raziskujem avtorje različnih stilov, brskam med zgodbami, pa je moj najljubši kotiček v knjigarni tisti, tam desno ... na strani, kjer so knjige z velikimi umetniki našega časa. Tam, kjer so knjige o dizajnu, ujetih trenutkih skozi fotografske objektive in tam, kjer lahko listam skozi megalomanske stvaritve vedno boemskega in avantgardnega Andyja Warhola. Pa skozi zgodbe moderne umestnosti, svet Fride Kahlo in veličastnega Pabla Picassoja. Trenutki fotografskih velikanov, pa dizajnerskih stvaritvah strašno dobrih umetnikov. Ko razmišljam, kaj vse si je človek sposoben domisliti in da je ideja tista, najpomembnejša ... če je dobra o njej piše celi svet. Ima kdo od vas kakšno tovrstno prljubljeno knjigo? Z veseljem jo bom poiskala na policah in jo prelistala!


mankica

Tu in tam.

Oh ja. Obljubila sem že zdavnaj... Da bom kmalu nekaj objavila. Pa se je vmes toliko stvari zgodilo. Poletje se bliža h koncu, zato so vsi organizatorji pohiteli in organizirali vse, kar je mogoče, zato je družabnih dogodkov te dni vsepovsod ogromno. Letam naokoli čez dan in zvečer. Pa Trnfest se končuje, ko je treba tu in tam it pozdraviti prijatelje, ki so se določili pospremiti festival k letošnjemu koncu. Pa Art Market, ki se bo dogajal le še do konca septembra... in vse ostalo, kar pride zraven v ta hiteči svet. :)

Dobre Vile in vse dogodivščine povezane z njimi se nahajajo na novem blogu! (ja, tudi to sem pripravila v tem času :)) Zato vsi, ki se boste želeli od časa do časa potopiti v pravljični svet, dobrodošli na: http://disecedobrevile.blogspot.com/ Mislim, da se Vile že veselijo novih obiskovalcev, novih sanjačev in vseh tistih, ki verjamete v vilinska bitja! ;) Aja, naj vas tudi jutri povabim, da se oglasite na Art Marketu in Čevljarskem mostu! Jaz že komaj čakam, da se vidimo!

Tako, tukaj je še ena fotkica, ki je hkrati uvod v novo serijo slik iz Londona, ki jo končujem te dni. Komaj že čakam, da vam jo pokažem! :)


Se slišimo. Kmalu!

mankica

Vile Vilinske.

Obljubim, da bodo tudi danes na Šuštarskem mostu spet letele razigrane Dišeče dobre Vile in Male Gozdne Vile ter čarobni zvezdni prah posipavale na vse sanjače!

Zato upam, da se vidimo - od 9h do 16h sredi Šuštarskega mosta! Tam, kjer so doma metulji, sanje, rožice, kokoške - in mnogo tistega, ki očara ... ;)

Se vidimo na Čevljarskem mostu! Jaz se že veselim tvojega obiska! ;)

mankica

Coming soon.

Starodavne strehe, mogočne cerkve, Plečnik, pa ne pozabimo na znamenito češko pivo in Zlato uličko pa tudi na Kafko in ročno pobarvane češke marionete ... in mnogo tistega, kar se spodobi za starodavno, a hkrati povsem sodobno Prago.

Fotke bodo kmalu popolnoma pripravljene, do takrat pa bo treba samo še malo počakati. Obljubim, da ne predolgo.

Waiting in a toilet queue. Prague - August 2008

mankica

Staropramen za Ahoj!

... kot pozdravljajo Cehi na tem koncu sveta. Ja, pa ne Staropramen, temvec samo Ahoj! Ceprav bi bilo morda primerno tudi kaj drugega - morda Ahoj pivo ali kaj podobnega :) Najprej en velikanski pozdrav iz Prage, ki naju je pricakala v dezju. A kaj kmalu po prihodu (ko sem se ze oborozila z anorakom in moj backpack oblekla v nepremocljivo oblekico) so se debeli sivi oblaki razkadili in dez je ponehal, noc pa je postala zares prijazna in obsijana z zvezdami(?). ;) Po 10-urni voznji z vlakom, ki je, mimogrede, hitela in svigala mimo zares hitro ... ob prebiranju knjige, kupom nabranih casopisov z dogodki iz preteklih dni, delanju planov, sanjarjenju, pa tudi obcudovanju slovenske, nato avstrijske in seveda ceske pokrajine, ki je zarela ob opoldanskem soncu in nato postajala vse manj vidna (posledica tega, da smo startali malo pred pol enajsto dopoldan iz Slovenije in sem prispeli cez 12 ur) in nato izignila v vecernih meglicah zahajajocega sonca, smo prispeli v Prago. Kako prikladno je, da smo v EU, ker cariniki ne preverjajo vec vlakov in skozi drzave se vozis brez nepotrebnega ustavljanja na meji ... resda je bilo nekoc zares zabavno, ko si zbiral tiste stampiljke, ki ti jih je gospod carinik pritisnil v pasos vsakokrat, ko si preckal mejo, toda zdaj je ta zadeva veliko bolj primerna in dobrodosla... ko te ne pregledajo vec po dolgem in pocez.

Iskanje hostla in po nekaj, ne prav uspesnih poskusih, kje, kam, kako priti do hostla, sva nabasala na dva tujca!, ki sta naju pripeljala v pravo smer proti hostlu (izvzamimo dejstvo, da nekaj vprasanih Cehov - torej domacinov, ni vedelo, kje je nasa Benediktska ulica). Check in. In soba. Hitri tus in skok v posteljo. Pot je bila prevec naporna, da bi se nama dalo iti se na na Staropramen v bliznji lokal.

.

Danes pa na veliki pohod po Pragi, ki je bila sprva oblacna, proti popoldnevu pa se zabliskala v sijocem soncu in vsej svoji lepoti. Karlov most je bil v svetlikajocem soncu videti krasen in sve tiste male ulicice, ki so tako super. Vse je takoz elo blizuin dejansko se skorajda ne mores izgubiti, ker je vse povezano.
Obdelala sva tudi ze nekaj bliznjih soping centrov - med tistimi velikimi znamenitostmi pac pride prav tudi ogled kaksne trgovinice ali dveh. :) tudi pivo ej rpislo na vrsto, pa ceprav iz supermarketa po imenu Albert (ja, tole me sevedno spominja na Albert kekse!!).

Zdaj je ze pozno zvecer (hehe, ja, na pocitnicah tudi cas dobi relativno vrednost) in malo prej sva prisla iz obhoda po lokalih blizu najinega hostla. Vsa mogoca piva na voljo in veliki pivci te ceske drzavice, kjer te razumejo celo, ce govoris kar po slovensko! Ja, piva se vedno ne pijem, mi je pa toliko bolj zabavno videti, kako navduseni so tisti nad njim, ki ga imajo radi! :)

Praga je krasna! In ker se vedno ne znam reci nasvidenje po cesko, lahko recem samo se: Lahko noc, Praga, lepe sanje, Slovenija!

Se slisimo. Kmalu!

mankica


p.s: se opravicujem za vse napake, ki sem jih napravila v tem tekstu. ura je pozna. pisem hitro. pa se ta ultra super tipkovnica ima zamenjana z in y. :)

Experience Prague.

Jutri odpotujem v Prago. Z Mihatom. Do nedelje. Menda, da je mesto krasno. Oborožena z zemljevidi in turističnimi knjižicami pa fotoapratom in pričakovanji. Upam, da bo tudi vreme lepo. In da bo super izlet. Tja, v 'Plečnikovo' Prago.

Benetke 2008. Photo by Miha Žlindra

Se slišimo. Kmalu! In obljubim, da, ko se vrnem, uploadam nove fotke (ja ja, tudi fotke iz Londona). :)

mankica

The Beijing Games.

Countdown: Olympic Games 2008.
Beijing - Tiananmen Square, July 2005.

Olimpijske igre so se začele veličastno. Na Kitajskem, kjer so me s svojo kulturo, hrano, prijaznimi ljudmi, veličastnimi zgradbami in mogočnim življenjem na drugem koncu sveta, pred leti popolnoma začarali. Ta starodavna Kitajska. Moja Kitajska. In moj Peking, svet tisočerih koles, svet zlatih streh, To, kar so včeraj Kitajci pripravili ob odprtju poletnih olimpijskih iger 2008, je bilo nad vsemi mojimi pričakovanji. Še več, skoraj povsem nepremično sem sedela pred televizijskim zaslono, štiri ure spektakularne otvoritve, ki so jo prenašali na nacionalki. In dlake so mi šle pokonci. Ker so spektakel pripravili tako perfektno. Natančno, odlično in me popolnoma navdušili s programom. Vse tiste plesne, akrobatske, tai-chi, glasbene točke so me ponesle nazaj. Tja, v parke Nebeškega templja, Poletne palače in Prepovedanega mesta, kjer odmeva starodavna kitajska melodija ...

Vsi tisti krasni kostumi, povsem poravnane vrste, krogi in drugi liki, ki so jih ustvarjali nastopajoči. nekaj tisoč ljudi, ki so s tako natančnostjo in z vsakim najmanjšim detajlom pokazali, kako mogočna je Kitajska kultura. Kot (zdaj že nekadnji) plesalki je bilo vse to še toliko bolj fascinantno. Ker vem, kako (ne)mogoče je koordninirati toliko ljudi naenkrat in ker vem, koliko priprav je že za en sam nastop. Tukaj je vse trajalo 4 ure! Kapo dol Kitajcem in kapo dol vsem, ki so sodelovali pri tej veliki stvari.

Beijing Opera - Beijing, July 2005

In če bodo še naši šporniki pokazali vse svoje adute (vemo, da so zmožni marsikatere medalje), potem bomo verjetno tudi mi še bolj ponosni na to, da smo doma v Sloveniji. Menda, je Petkovšek prišel v finale, pa tudi Čop in Špik in naši plavalci .... Zdaj je čas za vzpodbudo. Zato, dajmo, naši! :)

Pa da tokrat končam tale zapis tako, kot sem ga vsakič, ko sem se oglasila s Kitajske: Dobro jutro Ljubljana, lahko noc Peking! (čeprav bi bilo tukaj in zdaj morda primerno ravno obratno :)

Somewhere in Beijing, July 2005.

mankica

Mavričen, razigran in z barvami obsijan - Šuštarski most.

Ja, obljubim, tudi danes bodo na Šuštarskem mostu spet letele razigrane Dišeče dobre Vile in Male Gozdne Vile ter čarobni zvezdni prah posipavale na vse sanjače! Zato upam, da se vidimo! Od 9h do 16h sredi Šuštarskega mosta. Tam, kjer so doma metulji, sanje, rožice, kokoške - in mnogo tistega, ki očara ... ;)

©Moja stojnica na Art marketu sredi Šuštarskega mosta.
In seveda Dobre Vile. Takšne - mavrične in magične.

Zagotovo je med njimi tudi Tvoja najljubša!
made by Mankica

Pridi pogledat! Ne bo ti žal.

Se vidimo! ;)

mankica

Summer Guide.

Vse kaže, da bo letošnje poletje minilo v znamenju sonca, ArtMarketa, ob mrzlih limonadah, Trnfestu, poletnih uspešnicah gospoda Huecca ali večnega Enriquea. Pa v družbi najljubših prijateljev, japankah, čokoladnega sladoleda, Lonely Planeta v roki, iPoda, kakšne poletne nevihtice, pa v vožnji s kolesom, v družbi sončnih očal, klobuka, sončne kreme in ob poletnem branju tračev holivudskih zvezdnikov. Ja, poletje imam resnično rada. Ker lahko možgane In čeprav mi poletje pomeni veliko več kot le poležavanje na plaži (ja, letos še nisem bila na morju :) in vprašanje, kdaj bom tudi šla ...) in čofotanje po slani vodi. To mene čaka enkrat oktobra na kakšnem drugem koncu sveta ;)
Za vse, ki ste (že bili) na morju pa. Kje ste bili kaj ali pa kam še greste (da mi malo naredite lušte :))? Ja, malo malo sem vam "fauš" ;) a vseeno - prepričana sem, da ste se imeli totalno super.

Palm tree. India - Goa, december 2005

mankica

Razigrane in magične. Dišeče Dobre Vile.

Hej, I'm back in black. No, ne ravno black, še vedno blond. :) Ampak predvsem nazaj iz Londona! In ponovno na ArtMarketu! In ker me je že danes zjutraj pričakala krasna sobota, bodo na Šuštarskem mostu spet letele razigrane Dišeče dobre Vile in Male Gozdne Vile ter čarobni zvezdni prah posipavale na vse sanjače.

©Dobre Vile. Mavrične in magične.

Zagotovo je med njimi tudi Tvoja najljubša.
made by Mankica

Pridi pogledat! Ne bo ti žal. Ta teden so še posebej lepe, ker so narejene z materialom, kupljenim na Otoku. :)
Moje stojnice z unikatnimi Vilami, Kokoškami, pa raznobarvnimi uhani in prstani res ni težko zgrešiti (išči zeleno travo, mah, rožice, metuljčke, Vile ...) ;)

Se vidimo danes (in vsako soboto med 9. in 16. uro na Čevljarskem mostu v Ljubljani!) na ArtMarketu! Kjer se mladi umetniki predstavljamo s svojimi unikatno izdelanimi izdelki vseh barv in oblik. Takšnimi iz sanj. Ki ti polepšajo dan. Naj bo mavričen in razigran!

Zaj pa letim na umetniško tržnico, ker me moje prijateljice Vile že čakajo. :)

Se vidimo!

mankica

Charming facts about London.

Londonske počitnice so mimo. In to veliko mesto na Otoku je bilo zares kul. Vsi tisti odštekanci, ki se sprehajajo po ulicah Brick Lanea ali Camden Towna, pa Hyde Park z nedeljskimi joggerji in Speaker's Corner pa Portobello market v nedeljo dopoldan in šoping na Oxford Streetu. In Big Ben, Tower Bridge, Westminster Abbey in Soho, Waterloo in 0 stopinj na Greenwichu. Pa vsa energija, ki jo mesto ima in bobiji pa doubledeckerji in multikulturnost. Kavica za s sabo v Starbucksu in branje jutranjega časopisa na podzemni. Vonj po začimbah z vseh koncev sveta in sprehod ob Temzi, Piccadilly Circus in barviti muzikali ter Tate Modern in Banksy. Pa vse tiste malenkosti, ki mesto naredijo tako unikatno in očarljivo....

London, the subway station - July 2008.

mankica

London Summer Sales.

Še zadnji dan v tem super mestu, kjer se vsak dan toliko dogaja in kjer ti enostavno nikoli ni dolgčas. In ker je bila ravno nedelja, sem ponovno obiskala Speaker's Corner v Hyde Parku in bilo je megastično. Toliko ljudi na kupu in wanna-be-veleumi, ki so prepričani, da je njihovo prepričanje najboljše. Imaš vsega boga, od ljudi, ki so prepričani, da je evolucija itak 1A na tem planetu, pa takih, ki so zapriseženis socialisti, ki zavračajo kapitalizem na vse možne načine. In židi, ki verjamejo, da je "Jesus is my Lord" kot je imel en striček napisano na hlačah, pa tisti, ki slepo verjamejo islamu.... In vse to na enem kupu. Fantastično!

In ne samo, da se v Hyde parku dogajajo velike debate o vsem mogočem, le streljaj stran na Oxford Streetu ljudje brskajo med policami. Ja, ujela sem še zadnje razprodaje. hehe. Kjer nižajo cene do neverjetnih razsežnosti. Od 25% na 50% pa še dodatnih 10% in še 5%. A kaj, ko bi le kaj bilo uporabnega! Sem se bolj sprehajala med policami kot pa dejansko kaj primernega našla zase. A kakorkoli. Dan je bil perfekten. Šoping na največji šoping ulici v Londonu, med domačini in trumami turistov, ki se zgrinjajo med trgovinicami, pa tudi kavica za s sabo v bližnjem Starbucksu in enkratno doživetje tega unikatnega mesta.

Oxford Street, July 2008

Se slišimo. Kmalu! Jutri že iz Ljubljane ;) Do takrat pa, lahko noč, London, dobro jutro, Slovenija!

mankica

Punkers. And the plastic boots.

Velika mesta, kot je London so mi bila vedno všeč. Preprosto zato, ker tukaj lahko najdeš vsega boga. In vse to na kupu. Zjutraj angleški zajtrk za popotnico, potem pa v mesto. Najprej sem kot-ta-čisto-prava-turistka iskala trgovinice s trakovi, volnami, kuglicami in pač vsem, kar pride prav za nastojnico na ArtMarketu... ja, ja, tale tuji svet ima še vedno hudo dobro odpikane stvari - in raznolike, ki jih pri nas ne najdeš.

biti. No, in so tudi bili. In se drli, Portobeeeeeeeeeeellllooo na veliko. In če tam najdeš fotografije iz prejšnjega stoletja, svetlikajoče se prstane, uhane vseh oblik in barv, pa ni nič manj povpraševanja ni po srebrnih žlicah, nožih, vilicah, pa tudi skodelice z motivom vrtnic so menda dober nakup. Ja, Portobello Market je za doživet. Nujno. Ker se na kupu zberejo tisti, ki imajo starine, so starine (ja, veliko je tistih dedkov, ki brošIz letanja po celem mestu pa na Portobello Road, kjer je ob sobotah veliki market s starinami. Po celi ulici so stojnice - madona, to je še huje kot pri nas, ko se starince, opala - starinarji, pardon, spravijo ob nedeljah na Cankarjevo nabrežje. Tukaj je tega toliko, da sploh ne veš, kaj gledaš, kje si, kaj se dogaja. Da o malem milijonu italijanskih in španskih turistov ne govorimo... očitno je tako, da takoj ko je kaj domačega v bližini (ime Portobello pač vleče po njihvo), oni tam morajoke, ogledala, svečnike in drugo 'kramo' zbirajo že dolgo dolgo...), pa turistov, domačinov ... in ne samo, da so stojnice z urami, očali, brškami, prstani, nalepkami, starinskimi klobuki in žlicami dobro obiskane, tudi tiste s hrano so polne nekako v stilu - 'gužva dela gužvo'. Naj povem samo, da je bila stojnica z nemško! hrano itak najbolj obiskana daleč naokoli - ko so se vsi basali s klobasami in hvalili neško kuhinjo. Če bi prodajali burek ali čevapčiče.... me prav zanima, kaj bi najbolj šlo v slast ;) no, če so burek, pleske in čevapčiči sploh slovenski... hehehe. ;))

Portobello Market. Dobiš vse. Tudi Garfielda, ki maha v budilki, če želiš.

Popoldne v Camden Townu, kjer je doma Amy. Ja ja, vem, da ste že slišali, ampak kaj bi bilo fino, če bi jo res videla, no!! Noro. In če so na Portobellu doma freaki na starine, pa so tukaj doma raznosvrstni friki na rave, tehno, pank, metal. Vse imaš. Pankiči se zbirajo na bližnjem mostu in prosjačijo za funt ali dva, zraven pa kažejo sredinca in preklinjajo. Boli jih joli. Joli? :) S svojimi roza in zelenimi irokezami so videti prav hecni. No in če so ljudje v tem delu mesta... hm, znaimivi. Potem o tem, kaj vse se dobi, raje ne začnimo. Plastična očala florestenčnih barv, vampirske (black all the way) obleke, verige, špice, plastični škornji... svašta v glavnem. Aja, pa med vsemi stojnicami na Camden marketu (ja, bil je dan za obisk marketov :)), kjer se že po petih koskih izgubiš med malim morjem vsega, kar prodajajo, sem naletela na ene grafitarje, ki imajo svojo trgovinico. So mi prav fletno pozirali - po tem, ko sem jim povedala odkod sem (en tip je imel s sabo mali atlas sveta, tako da smo kmalu razblinili vse dvome, kje Slovenija je. Ja, samo še to - tipo ima menda atlas kar ves čas s sabo, da mu lahko njegove stranke pokažejo, kje so doma - seveda to leti na tujce ;)) in ko so bili totalno navdušeni, da sem bila februarja v Ugandi.... "Yes sure, I'm from Kenya and I like Uganda too! This is our street art work and we would like to make something different..." Fantje imajo pravi pristop, ja.

Grafitarji, ki imajo na Camden Marketu celo svojo trgovinico z

majicami, porisanimi z grafiti.

Se slišimo. kmalu! Do takrat pa, lahko noč London, lepe sanje, Slovenija!

mankica

Big Ben Almighty.

Teden je naokoli in minil je. Ja, kot bi mignil, kako pa ;) Prilepim eno slikico na hitro, ker letim spat. Jutri me namreč še čaka potepanje po sobotnih tržnicah, ki so po celem Londonu. Kaj se je zgodilo v teh dneh? Uh, veliko. Obljubim, da obsežnejše zapise predstavim, ko se vrnem v ponedeljek ;) drugače pa. Danes sem šla pogledaj muzikal Wicked. Kako super je bilo. Odlični glasovi, ples, glasba... včeraj obiskala Camden Town. Bila malo prepozna za tržnico, ki je tam, a kakorkoli, tja grem jutri še enkrat, da se v miru sprehodim čez tole precej zanimivo četrt (pankerji, rejverji... na kupu). Sicer pa sem izvedela, da prav v Camden Townu živi Amy Winehouse. In ni čudno, da o njej vsak dan pišejo v lokalnih časopisih, ki jih delijo na ulici... Menda jo lahko celo srečaš od časa do časa, takrat ko je zadeta in ne ve zase .... svašta.
No, pa včeraj preživela pravi angleški večer - v pubu ob pivu. Ja, še vedno ne pijem piva, no! :) Tako da sem pila Pear Cidar. Super zadeva. Prav fajn za nadomestek piva. Hehe.
... Pa tisti, ki me poznate, veste, da sem nora na Street Art. No, včeraj sem si v Tate Modern - gromozanski galeriji na drugi strani Temze, ogledala nekaj razstav - ja, PRESS kartica še vedno pride prav, da tu in tam ni treba plačat vstopnine ;) in trenutno poteka razstava o ulični fotografiji, umetnosti... In itak me je totalno fascinirala, tako da sem šla potem malo raziskovat po mestu grafite, ki so jih narisali v okviru te razstave... noro v glavnem. V nedeljo grem še enkrat na Brick Lane - Banksyja, ki je trenutno eden najbolj znanih street artistov, in njegove stvaritve pač moram nekje najti in poškljocati. :)

Big Ben - London, July 2008.
Big Ben me pa itak vedno znova in znova fascinira. Ne vem, kaj je takega na njem.
Hja, londonski fenomen je pač. In meni je všeč.

Se slišimo. Kmalu! do takrat pa, lahko noč London, dobro jutro, Slovenija!

mankica


p.s.: danes je sobota in Art Market je odprt! Mene danes tam še ne bo, bo pa moja mami z vsemi Dobrimi Vilami, Kokoškami in Gozdnimi Vilami. Tako da se vsekakor splača prit malo naokoli pogledat ;)

Nič stopinj vzhodno. Nič stopinj zahodno.

Oh. Supermož Batman me je totalno razočaral. Že od evropske premiere tukaj v Londonu, ko sem ga videla v živo, mediji vsak dan pišejo, da so velikega moža ga areitrali, ker je užalil - morda celo pretepel (?) svojo mamo in sestro .... očitno tudi veliki junaki niso več to, kar so nekoč bili....

In če me je razočaral eden največjih junakov našega časa, pa me ni razočaral Greenwich. Jaz tepka sem mislila, da se reče [Grinvič] - tako so nas namreč učili v šoli vedno znova ... no in ja, živela sem v zmoti... reče se [Grenič]. :)) No ja kakorkoli že. Z eno nogo na vzhodu, z drug na zahodu. Upam samo, da me tudi kakšen gospod Isaac Newton ne bo kdaj razočaral ... ko bojo čez desetletje ali dva ugotovili, da poldnevnik, znan kot Greenwich Prime Meridian, sploh ni v Angliji... :) eh, pa naj vsaj do takrat uživam na 0 stopinj vzhodno in zahodno. ;)

Greenwich, London - July 2008

mankica

The Dark Knight in London.

Huh. Vedno so me impresionirali nadrealistični junaki z veliko močjo, takšni, ki se znajo vihteti na nekih čudnih vrveh, pa obračati vse mogoče nenavadno orodje... tisti stari dobri mož Supermen, ki je zdaj verjetno že precej ostarel, me še vedno spomni na otroške dni, ko smo gledali risanko o supermožu. No, in v čast si štejem, da sme danes spozala še enega supermoža. Betmena!!! Ja, kdo bi si mislil. Sredi Londona sem ga srečala! In ne samo to, družbo mu je delal zlobni Joker ... no ja, slikala sta se z mano, kot da je vse v najlepšem redu, ko pa sta se srečala na samem... po moje so klofute padale. Kaj pa vem. :)

Danes je bila sredi Londona evropska premiera filma Batman in pripravili so cel spektakel. Videla sem vse zvezdnike filma, ki so se sprehodili po rdeči preprogi, prav tako pa nisem spregledala (no, to niti ni šlo spregledat :)) velikansko gromozansko stvar - Batmobil, ki je oddajal nenavadne zvoke, ki so spominjali na formulo, če ne kar na raketo... :)

Batman, Mankica & Joker posing in London, 2008

Ja, London je krasen. Obljubim, da kmalu napišem in prilepim kaj več, ampak danes enostavno ni časa ;)
Aja, juhu. Danes sem od daleč videla mogočni Big Ben pa bila na Trafalger Squaru in obiskala Soho, Chinatown in predel, kjer so sami teatri. In včeraj na Brick Laneu in Nothing Hillu. Srečala že mnogo zanimiv ljudi in danes doživela pravo poletje na Otoku ... naj kar sije sonček, London je zares simpatičen, ko se svetlika v njem.

Se slišimo. Kmalu!

Do tedaj pa, lahko noč London, lepe sanje, Slovenija!

mankica

V mestu so nove Dobre Vile!

Hej, pa je teden spet naokoli! In ker bo danes še ena lepa sobota, imam danes zate samo en razlog, zakaj obiskati center Ljubljane:

... zato, ker .... bodo na Šuštarskem mostu spet letele razigrane Dišeče dobre Vile in Male Gozdne Vile ter čarobni zvezdni prah posipavale na vse sanjače. Naj ti zašepetam, da bo danes res velika izbira razigranh Dobrih Vil. Ker letim v London, sva jih z mami pripravile cel kup. Da boš lahko izbral/a svojo razigrano in tvojo najljubšo. Dobro Vilo, ki ti bo izpolnila skrito željo!

©Dobre Vile. Mavrične in magične.

Zagotovo je med njimi tudi Tvoja najljubša.
made by Mankica

Ali veš tudi, da bodo prav te Vile bodo s sabo prinesle magičen svet raznobarvnih metuljev, unikatnega nakita in mavričnega zelenega travnika ter unikatnega sveta, kjer so doma tudi sanje?

Pridi pogledat! Ne bo ti žal. (Vsako soboto med 9. in 16. uro na Čevljarskem mostu v Ljubljani!) Moje stojnice z unikatnimi Vilami, Kokoškami, pa raznobarvnimi uhani in prstani res ni težko zgrešiti (išči zeleno travo, mah, rožice, metuljčke, Vile ...) ;)

Se vidimo danes na ArtMarketu! Kjer se mladi umetniki predstavljamo s svojimi unikatno izdelanimi izdelki vseh barv in oblik.Takšnimi iz sanj. Ki ti polepšajo dan. Naj bo mavričen in razigran!

Danes bodo vaše gostiteljice Vila Srečka, Vila Frida in Vila moja mami! :) Resda bom jaz že na Otoku, a bom vseeno mislila na vas in na magičen sobotni vilinski dan. ;)

Vabljeniiiiiii!!!! :)

mankica

Lučka.

V soboto sem sredi Ljubljane srečala Lučko. Pa tudi Tom je bil tam. In Ježek me je pozdravil! Lučka, ikona sladoleda na palčki je dopolnila 50 let! 50-letna sladoledna poslastica razveseljuje mnoge otroke vsepovsod. Tudi mene je, ko sem bila še prav majhna deklica. In ko sem z veseljem čakala poletje, da bom lahko spet jedla moj najljubši sladoled. Osrečevala je tudi mojo mamico in očita, pa tudi druge generacije. Pa tiste velike otroke, ki jih nostalgija popelje tja, kjer je doma sladoled na palčki. Se še spomnite tistega pravega okusa, ki ga Lučka ima. Ali pa Ježek, oblit s čokolado in posutimi lešniki... da o Tomu s sadno sredico ne govorimo ... :)
A kakorkoli že, Lučka ostaja ikona. In mnoge še danes razveseljuje s svojim okusom. Tudi mene. Ko popelje v otroške dni ...

Mankica with friends: Lučka & Tom. :)
photo by Miha Žlindra

mankica

Seal.

Včeraj sem obiskala enega najboljših koncertov tega leta - če ne celo najboljši koncert zadnjih nekaj let. V našo prestolnico je prišel Seal, glasbenik, o katerem pred koncertom nisem vedela prav dosti. Le to, da je poročen s Heidi Klum in njegov glas in glasbene uspešnice sem poznala z radijskih postaj. A ni se mi niti sanjalo, kdo jih poje. In to je bilo tudi vse. Pred koncertom sem pregledala njegovo spletno stran. In zares navdušil me je s svojim blogom. Kako je odgovarjal na vprašanja svojih obževalcev in na kakšen način pristopa k "zvezdništvu" ima. Striček objavlja fotke s smučanja na svojem blogu in piše o svojih prijateljih. In ima prav fletno galerijo fotk. Da ne govorimo o tem, da tip celo fotka z Leico M8 ...

No in je prišel. K nam. V to našo deželico pod Alpami. S svojo energijo je očaral ne samo mene, temveč tudi mnoge druge. In sprejeli smo ga nadvse pozitivno.

Kakšen neverjeten stik s publiko in kako odlično doživetje! Neverjeten eye contact z oboževalci in neverjetna človeškost, ki se je svetila v njegovih očeh. Kapo dol. Mislim, da je tip presenetil vse. Ker se je obnašal tako zelo nevzvišeno in preprosto. Daleč od tega, kar bi za tako svetovno znanega zvezdnika pričakovali. In v primerjavi z našo wanna-be-smetano....


Ja, Seal je profesionalec. Je glasbenik z dušo. In verjame svoji publiki. Verjame v svojo publiko.

Ja, tudi mene je popolnoma navdušil. In tako dobil na svojo stran še eno oboževalko. :) kaj pa naj. V prvi vrsti sem vneto kričala (kot ostalih nekaj sto ljudi. no ja, kričanje in vriskanje ima menda več ;) stopenj ...) in mu mahala. No, pa tudi roko mi je dal, če to že pač kaj pomeni. ;)

Seal in Ljubljana - Hala Tivoli, July 2008.

All photos made with mobile phone Nokia N73.

mankica

Discover Venice.

Benetke. To krasno mesto na vodi. Kjer so doma imenitni trenutki življenja. Tam, kjer se izgubiš med uličicami... Tam, kjer se igrajo otroci in tam, kjer se skriva ljubezen. In ker Benetke niso le Markov trg, Most vzdihljajev, most Rialto, Veliki kanal in gondole .... temveč tudi vse drugo. Življenje na ulici. Majhni detajli vsakodnevnega vrveža tega italijanskega mesteca. In predvsem ljudje ...

this photo made by Miha Žlindra

Ja, dan je bil krasen. Izlet čudovit. In čeprav se je opoldne drenjalo turistov vsepovsod na stotine, to prav nič ni zmotilo duše tega mesta na vodi. In raziskovalne igrivosti dveh Slovencev, ki sta skakala okoli in se tu in tam izgubila tja nekam, kjer ulica vodi do pisanih oken s cvetličnimi lončki in kjer se kot v filmu med stenami suši perilo. Tam, kjer odmeva zvok harmonike. In tam, kjer te že navsezgodaj zjutraj pozdravijo Bon Giorno Signorina!

mankica

Tvoja Najljubša Vila.

Pa je teden spet naokoli! In menda bo krasno vreme. In ker bo danes še ena lepa sobota, imam zate štiri razloge, zakaj obiskati center Ljubljane:

... zato, ker lahko na tržnici kupiš sveže sadje,
... zato, ker srečaš znanca ali znanko in greš z njim, njo ali pa kar z obema na osvežujočo limonado, dišečo kavico ali sladoled,
... zato, ker se lahko prosto sprehajaš kjerkoli želiš - mesto je ob koncih tedna zaprto za avtomobile!
... in zato, ker .... bodo na Šuštarskem mostu spet letele razigrane Dišeče dobre Vile in Male Gozdne Vile ter čarobni zvezdni prah posipavale na vse sanjače.


Pa še to - prav te Vile bodo s sabo prinesle magičen svet raznobarvnih metuljev, unikatnega nakita in mavričnega zelenega travnika ter unikatnega sveta, kjer so doma tudi sanje.

Imaš skrito željo? Zašepetaj jo tvoji najljubši Vili in jo pocukaj za nogico. ... čarobni vilinski prah pa bo opravil vse ostalo ... ;)

©Dobre Vile. Mavrične in magične.

Zagotovo je med njimi tudi Tvoja najljubša.
made by Mankica

Se vidimo danes na ArtMarketu! Kjer se mladi umetniki predstavljamo s svojimi unikatno izdelanimi izdelki vseh barv in oblik.Takšnimi iz sanj. Ki ti polepšajo dan. Naj bo mavričen in razigran!

Pridi pogledat! Ne bo ti žal. (Vsako soboto med 9. in 16. uro na Čevljarskem mostu v Ljubljani!) Moje stojnice z unikatnimi Vilami, Kokoškami, pa raznobarvnimi uhani in prstani res ni težko zgrešiti (išči zeleno travo, mah, rožice, metuljčke, Vile ...) ;) Jaz bom zagotovo tam!

Se vidimo? ;)

mankica

The Dreamers.

Lahko noč, sanjači!

Ana Desetnica 2008 - Petrova in Onforijo: Mimognja

mankica

Vila Tilka presents ArtMarket.

Se danes vidimo? Tam, kjer so doma Male Gozdne Vile, ki ti izpolnijo skrito željo. In tam, kjer čarobni zvezdni prah posujejo razigrane Dišeče dobre Vile, ki letijo naokoli in iščejo sanjače. Pridi v magičen svet raznobarvnih metuljev, unikatnega nakita in mavričnega zelenega travnika ter unikatnega sveta, kjer so doma tudi sanje.

©Male Gozdne Vile. Naštimane in našminkane.

Vila Tilka mi je danes zjutraj prišepnila, da komaj že čaka, da izpolni tvojo skrito željo.
made by Mankica

Se vidimo torej na ArtMarketu! Kjer se mladi umetniki predstavljamo s svojimi unikatno izdelanimi izdelki vseh barv, oblik ... Takšnimi iz sanj. Ki ti polepšajo dan. Naj bo mavričen in razigran.

Moje stojnice z unikatnimi Vilami, Kokoškami, pa raznobarvnimi uhani in prstani ni težko zgrešiti (išči zeleno travo, mah, rožice, metuljčke, Vile ...) ;) Pridi pogledat! Ne bo ti žal. (Vsako soboto med 9. in 16. uro na Čevljarskem mostu v Ljubljani!) Jaz bom tam!

Se vidimo? ;)

mankica


p.s.: Ne skrbi, če danes ne moreš obiskati ArtMarketa. Tam bomo vsako soboto v tem poletju! Če le ne bo dežja.

The Heart of Venice.

Jutri grem v Benetke. Ponovno. V čudovito mesto na vodi. Zagotovo bo krasno. Tako kot vedno. :)

Benetke, poletje 2007

S slišimo. Kmalu! ;)

mankica