sobota, 4. april 2009

The Sound of Market.

Kako super se je v soboto dopoldan sprehoditi čez tržnico. Ko lahko mimo raznobarvih stojnic opazujem branjevke, ki zjutraj nabrano solato skrbno prelagajo iz ene vrečke v drugo, ali pa paprike zlagajo tako, da bi bile najlepše videti, pa prelagajo najlepše pomaranče v zgornje vrste ... in česen, naključno razporejen ter artičoke, skbno položene v lesene gajbice ... Pa tudi cvetlice, ki tako dišijo po pomladi in naključni mimoidoči, pa tudi znanca, ki se srečata in rečeta besedo ali dve. Pa vonj po domačih jabolkih in mali zeliščni vrtički na premikajoih se stojnicah. Krasne so sobote, ko se lahko izgubiš med vonji, barvami, zvoki, oblikami in ljudmi ...


mankica

petek, 3. april 2009

Pravijo ji krava.

Hm.. mislila sem, da se po ulicah sprehajajo samo zebre ... da pa sredi Ljubljane srečaš tudi kravico. No, to pa je nekaj novega! Če bi bili nekje v Aziji, bi to bilo nekaj samoumevnega, toda pred Mestno hišo ... hm. In da so tako radovedne! Kaj takega res nisem pričakovala!

mankica

četrtek, 2. april 2009

Dvoličen ali resničen.

Monizem ali dualizem. Realnost ali fikcija? Levo ali desno. Prav ali narobe. Verjetno ali neverjetno. Cilj ali vrednota. Preprosto ali kompleksno. Definirano ali ne. Optimistično ali pesimistično. Danes, včeraj ali pa jutri in pojutrišnjem. Dan ali noč. Dvoličen ali resničen? Pa še marsikaj drugega. Vsak dan, na ulicah in med ljudmi.

Vprašanje je le, s kakšnimi očali gledati na ta naš svet.

mankica

petek, 27. marec 2009

Roger Ballen.

Včeraj sem si ogledala nadvse zanimivo razstavo. Otvoritev in podpisovanje knjige sem pred časom sicer zamudila, ampak ogled velikanskih črno-belih fotografij Rogerja Ballena me je povsem impresionirala. Pa ne tako zelo zaradi tematike, ki jo avtor obravnava (brez dileme - fotograf je naravnost odlično prikazal bizarno resničost realnosti), temveč tudi zaradi samega prikaza fotografij, veličastnosti okvirjev, postavitve, igre luči, podnapisov, pa tudi temačnega prostora, ki odlično ponazori ljudi z roba družbe ...


mankica

sreda, 25. marec 2009

Because she is mine.

Moja mamica je danes od svojega otroka dobila tole rožico ... jaz pa vsem mamicam sveta želim imeniten dan! Danes je krasen dan za veselje!

mankica


ponedeljek, 23. marec 2009

A spoon of sugar sweetens up.

Ker je danes tako krasen ponedeljek ... in ker se zunaj zdi, da vse živi. Ptički žvrgolijo na ves glas, veter neustrašno piha in mrši lase, mimoidoči pa hitijo tja nekam ... čez mostove in mimo slik vsakodnevnih obrazov. Mimo plastičih teles, ki se zdijo kot prava ...


mankica

sobota, 21. marec 2009

The Spring.


Vračam se pred računalnik in nazaj v življenje. :) Več kot en teden sem takole ležala v postelji z gripo in skozi luknjice žalozij le gledala, kako krasni so dnevi zunaj ... Danes sem končno spet na nogah in skačem po stanovanju, gledam skozi okno, kako veter vztrajno premika sveže oprano perilo, ki se suši zunaj, kako se sosedova muca podi za pisano žogico, ki jo je dobila bohvekje in kako na travniku že rastejo zvončki ... Naslednjega tedna, ko bom lahko vonjala in opazovala spomladanske barve in oblike, se že nadvse veselim!

mankica

nedelja, 8. marec 2009

Ultra. Violet. Sun. Light.

Čeprav nisem ravno neka huda ljubiteljica sončnih zahodov in čeprav se mi zdi še kaj bolj romantičnega od slednjih ... pa me je tole nebo, ki sem ga danes videla na štajerskih koncih, popolnoma očaralo. Poznavalci sonca v tovrstnih oblikah in barvah bi mi vejretno rekli, da to ni še nič v primerjavi s tistimi zahodi nekje na morju, ko za horizontom tone velika žareča kugla ali pa roza-oranžno-rumeno nebo, ki se sveti za gorami ... Hja, očitno si bom morala nekaj sončnih zahodov še ogledati. ;) Zdaj me že celo zanima, kje se skrivajo najlepši ... hehe.
In ker v mojih mapah s fotkami tovrstnih slik še ni ... tisti drugi poznavalci pa radi pravijo, da 'pravi' fotograf mora imeti menda med svojimi slikami tudi sončni zaho
d ... No, tale je moj prvi. Pa še na ta imeniten 8. marec sem ga ujela, ko se je sonce tako krasno zasvetilo ... :)


mankica

četrtek, 5. marec 2009

sobota, 28. februar 2009

Ko so Butalci odšli ...


Pusta smo pokopali, coprnica Uršula je s svojimi sestricami na metli odpotovala nazaj na Slivnico, Butalci so spet prepustili oblast v Cerknem, kurenti pa skoraj odgnali zimo, v deželo pa že priklicali pomlad. Tudi v Ljubljani je bilo nadvse veselo in zdi se, da se ljudje še vedno radi vsaj za en dan preoblečejo, si nadenejo lasulje, našminkajo, v roke pa vzamejo čarobne paličice. In postanejo pusti. In zganjajo norčije. In skačejo naokoli. In ker sem bila lani ob tem času ležala z otečenim licem po operaciji modrostnih zob, je bilo zato letos toliko bolj navdušujoče in veselo. Tudi v mojih vrstah. :) Kdo bi si mislil, da bom za svojo masko dobila glavno nagrado in kdo bi si mislil, da bo letos moja ideja Gospodične Regice tako navdušila. Zares rada imam pusta. Zato, ker v deželo pride veselje. In zato, ker se po otroško veselijo tudi mnogi tisti odrasli, ki so vse ostale dni v letu nečimrni in resni ...


No, med obiskovalci sem srečala enega žabca, ampak tale žabica spodaj pa je zmagovalna maska. Regica Mankica. hm ... princa pa od nikoder. Samo belega konja sem srečala. Da mu ni pobegnil ... le kako bo s preobrazbo iz žabice v princesko(?) ... hehe.


mankica

sreda, 25. februar 2009

Last call for entries.



Že pred časom sem vas povabila na ogled in otvoritev moje razstave. Dobila sem mnogo odzivov in vsem, ki ste si šli ogledati moje fotke, se zahvaljujem. Upam, da so vam ti otroški pogledi, ki sem jih ujela na poteh daljne Azije, vsaj malo polepšali kakšen dan! ;)

Že v nedeljo bodo moje fotke zamenjale fotografije drugega avtorja, zato vas vse, ki ste si želeli ogledati mojo razstavo in še niste uspeli ali pa niste vedeli, da so fotke še vedno na ogled, vabim, da si fotke pogledate! Čarni smehljaji bodo na stenah STA Travel Cafeja (Trg Ajdovščina 1, nad Mobitelovim centrom v središču Ljubljane) vse do prihajajoče nedelje.


... tukaj pa je še nekaj v STA-ju razstavljenih fotkic otrok, posnetih med leti 2005 in 2008.


Mankica

nedelja, 15. februar 2009

Moj dan.



... in moj je tudi resnično lep. Ker se le redko še zgodi, da je omrežje odprto ... in da lahko sredi mojega Maribora surfam po internetu se zdi kot največji luksuz. Tukaj, kjer je tako krasen sonček, ko imam pogled na Pohorje in ko uživam v brezdelju ... Krasna nedelja je!

mankica