Born in Africa.

Africa(n) smiles.

mankica

Red dusty road.

the Bahai priest

the croc farm

we reached the Equator as well...

boda-boda drive in style

amazing culture it is

Se slišimo! Kmalu!

mankica

Welcome to Africa!

Agandi! ... Ali raje: KONČNO INTERNET!!! :)) okej, po enem tednu mi je končno uspelo priti do interneta... tukaj ves čas meče elektriko ven. pa vode ni. pa interneta ni.... v glavnem... super mega. No, mogoče bi lahko bila prav zaradi teha bolj 'hvaležna' za vse dobrine, ki so doma na voljo..? no, kakorkoli že. Po moje, da bo bolj smiselno, če kar prilepim kakšno fotkico, kot pa da pisarim in na dolgo in široko razlagam, kaj se dogaja :)

Iva and me under mango tree in front of our hostel
when we came to Uganda last week.

Zebras on the road... i mean in Africa ;) yep, black and white...

Se slišimo! Kmalu. (no, tukaj je čas tako ali tako relativen...).

Do takrat pa, dober dan Slovenija, dober večer Afrika!


the muzungu mankica

Rolex for breakfast, fish for dinner...

Olyotya! (kako si v ugandščini :))

Na hitro se javljam, ker...ker smo šele pred kakšne pol ure prišli v hostel...smo bili celi dan okoli. po glavnem mestu, ap za zajtrk jedli rolex...no, ne ure, tiste, taprestižne, ampak jajca, zavita v čapati z zeljem, mangom in paradižnikom. plus masala chai. njamiii!!! noro dobro! mesto pa tako ali tako noro noro noro v glavnem. več napišem kmalu...in pošljem kakšno fotko ;) ker me že podijo z interneta, ker zapirajo recepcijo, zato se kmalu javim.

Aja še to. Omembe vredno! Jedla sem ribo za večerjo. Ja, kdo bi si mislil :) no, za tiste, ki ne veste... nisem prevelika ljubiteljica (no, sploh jih ne maram v bistvu) rib, ampak tale je bila izvrstna pa še take velike kosti je imela, da jih ni bilo problema ven pobrati (ja, ja, mislim, da je bil to vedno največji problem, zakaj nočem jesti ribic...)

Jutri na poti do jezera, kejr bomo preočili v šotorih na jezeru in baje da nas čakajo dogodivščine ... -med drugim: baje da ponoči ne smeš preveč okoli hodit, ker te lahko pred šotorom pozdravi kakšen nilski konj... no ja :) bomo vidli, kaj bo. hehe.

Z mano je vse okej. tukaj je super duper mega špon ;)

Se slišimo kmalu!


Do takrat pa, lahko noč Kabala, dober večer Slovenija!

mankica

Welcome to business lounge in Kenya!

Se sprasujete, kaj delam v Keniji, ko pa sem ves cas govorila, govoricila, razpravljala, nacrtovala Ugando ...? :) No ja, tudi jaz se ne vem popolnoma tocno, zato naj bo raje samo: Dobrodosli v Keniji! :) Brez prtljage in v business loungu, kjer z Ivo cakava na let do Ugande ...

Po premetavanju na letalu zaradi vetra proti Amsterdamu in tisocptstodevetinstiridesteurnemu cakanju na letaliscu za nov let, nato pa osem-urni voznji s Cehi, nekako v stilu: bela spodnja majica, odprta srajca, beli "stumfi", predpotopni cevlji, pa seveda frizura polizana z briljantino in zabrita ob straneh. Hja, pa 10cm siroka zlata zapestnica na levi roki in prav tak prstan, na dugi roki pa - here we go again - zlata zapestnica, kakopak! In okoli vratu? Ja, debela zlata verizica! :) ampak vse, kar se sveti, se ni ... zlato. ;)

Prtljaga je po vrlo-odlicnem-NOT-delu zenic v modrem na counterjih KLM-a pristala bogsigavedikje, zdaj pa v business loungu v Nairobiju cakava, da greva v obljubljene Entebbe - v Ugando, ki bi jo morala zagledati ze vceraj okoli osme ure zvecer, ko naju je Biserka (ena izmed udelezenk projekta Edirisa) verjetno cakala nekje tam okoli letalisca, naju pa ni bilo od nikoder ... no ja, bo pa zato danes srecanje z Ugando toliko bolj iskrivo ...

V vsakem primeru pa sploh ni tako slabo! Najine prtljage sicer ni , ampak kaj naj. Tukaj sva. Pa se business lounge imava, kjer se smehljajo Africani in Africanke. Ivi so prinesli posebej zanjo skuhan caj. Edini turistki tu notri (kot da je to zame kaj novega. hehe). V najslabsem primeru dobiva prtljago cez kaksen dan, do takrat pa pac hodiva po business loungu in se lahko reziva vsem dogodivscinam, ki se pac dogajajo na taksnih poteh :)) pa se na ekvatroju - no, malo pod sva njim trenutno. Kaj ces lepsega. ;)

Se slisimo! Kmalu.

Do takrat pa, dobro jutro, Slovenija, dober dan, Nairobi!


mankica

6 hours to go.

Hja, še malo pa odrinem ... na drugo stran sveta. Najprej do Amsterdama, nato pa na Ekvartor - v Afriko, kjer bom po vsej verjetnosti srečala tudi kakšne .... zebre, ja ;) (te štiri (na sliki), ki so bile lani za pusta ob takem času sredi Ljubljane precej velika atrakcija, seveda ne, vam pa kmalu poročam, če je kakšna podobnost med njimi ;))

Aja, kaj bom delala tam pri krasnih ljudeh v Ugandi? ... Čekirajte blog, vam kmalu povem ;)

Nina, Mankica, Eva and Anja alias Zebra 1, 2, 3, 4 On The Road
for "pust" carnaval 2007.

Se slišimo. Kmalu! ;)

Do takrat pa, lahko noč Ljubljana, dobro jutro Afrika!



Mankica

Holocaust.

"In spite of everything I still believe that people are really good at heart. I simply can't build up my hopes on a foundation consisting of confusion, misery and death." Anne Frank



Holocaust memorial - Boston 2007

V spomin na mojo prababico in tisoče drugih, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih ... in trpljenje, ki ga je doživela moja babica ... in posledice, ki so tukaj še danes ... in ... Da se kaj tako groznega ne bi nikoli več ponovilo!


Na 27.1.2008, dan spomina na holokavst,

mankica

Do you feel like shopping?

mankica

Cirque.

Ko popeljejo v sanje...


mankica

I thaught it was Bratislava ...

Pa sva šla ... na pot do Budimpešte. Z rezerviranimi sedeži na vlaku tja grede. V kupeju z Italijani, kjer je imel en pretečeno osebno in totalno strgano ... da mu je carinik na Hrvaški meji postregel z odgovorom YOU GO BACK TO ITALY! ker je bila tako strgana je dodal še: MOUSE EAT THIS (ID card). Hehe. Pol je nekak njegovemu bratu uspelo prepričati carinika, da garantira zanj in mu je tipo pokazal še vozniško ... potem pa tip, ki ga je carinik še pred sekundo gnal domov, totalno flegma odgovori, da ne gre nazaj. Hja. Uspelo mu je. Nekako. Ostal je na vlaku in pričakal novo leto v Budimpešti. Potem so se nekaj z ostalimi Itaijani pogovarjali v kupeju, da je tipo (carinik) itak IDIOT in KAZZO in gor dol in vse, kar paše zraven k njihovem vokabularju ... :) Midva pa sva se samo režala. Ker pač itak polovico nisva razumela ... :)



Snega ni bilo. Le tu in tam kakšna snežinka. Imeli pa so snežake! Pa ne taprave. Takšne, umetne in prilepljene na steklo izložbe! Tam, na živilski tržnici pa se je mesar imenitno zabaval, ko je ničhudegasluteče prašičke uporabljal za strašenje mimoidočih ....




In ker je Budimpešta preprosto kul ... (pa čeprav na novega leta noč lokale zaprejo že ob 3h zjutraj :))

A zakaj sem mislila, da greva v Bratislavo? :) zaradi karte za vlak .... no, kakorkoli - a very loooong story. :))

Nazaj grede ostala brez rezerviranih sedežev in ob navalu italijanskih veseljaških turistov ti pač za 11 ur ne preostane drugega kot sedeti na sedežih na hodniku vlaka, kjer se vsake toliko časa kdo spomni, da ga tišči lulat, spet drugi se spomni, da ima strašansko željo po cigaretu ... pa pride tisti tretji, ki ga tišči ... že kam. :) Pa je kljub temu zabavno, ko sam sebi postaneš hecen in ko si na hodniku narediš sendvič iz salame, ki so ti jo še pred nekaj urami narezali v bližnji trgovini na mašino, ki je bila bolj stara kot sam vlak, pa iz kruha, ki se je še včeraj zdel povsem svež. Ampak vse to postane ena sama avantura, ko ugotoviš, da sploh ni treba, da imaš sedež v kupeju, kjer itak ne moreš stegniti nog. Hodnik je kul. In študentska leta so krasna. Glavno pač je, da se imaš s kom za pogovarjat, tu in tam pa lahko še pošpegaš, kaj se dogaja po vlaku. ;)

this photo by Miha Žlindra

Imenitno je bilo!


Aja, s kom sem šla? Z Mihatom mojim (na za zadnji sliki slikana skupaj).



mankica

The Passenger.

Po resnično doooolgem doooolgem času sem na radiu spet slišala tole pesem. Povsem primerna za današnji siv dan ... ko se je resnično kul samo peljati. Tja, v neznano. V avtu, na vlaku, na busu ali pa na pikčastem 'biciklu', morda na krilih sanj.

Daj no, saj gre. Malo si požvižgaj ali zamrmraj tole:

... Singin la la la la la-la-la la
La la la la la-la-la la
La la la la la-la-la la la-la .... (Iggy Pop)


Če pa te spravim, da migaš še z glavo ali z nogo udarjaš ob tla ali tleskaš s prsti... potem mi je totalno uspelo! ;)


... ker ti bo sigurno polepšal ta krasen dan, ki se le zdi povsem siv in melanholičen. :)


mankica

Shop. Shop. Shopping.

Hja. razprodaje so se začele. Na srečo mnogih. In na mojo žalost. Ja, kakšno leto nazaj bi še šla malo 'prešnofati' zgornje in spodnje police v kakšni trgovini, toda letos me na razprodajah ne vidijo ... več. Včeraj sem se zaradi nujne rabe papirja za tiskanje že zjutraj odpravila v veleopevani Leclerc. Že to, da v ponedeljek zjutraj, ko so vsi ljudje ponavadi na delu, pred nakupovalno meko(?) ni bilo prostora za moj avto, ko sem parkirala tam daleč, kjer nikoli ne parkiram, saj nikoli ni take gneče, je bilo neverjetno. Pa mi ni najprej 'potegnilo', kaj se dogaja ... Okej, sem si mislila, da grejo po nakupih tisti ljudje, ki ne delajo, meni se namreč nikoli ne zgodi, da bi šla že tako zgodaj (ja, to je zame zgodaj :)) v trgovino ... dobro. Pa stopim skozi vsemogočna vrata, kjer me pozdravi velik plakat ... nekaj v smislu "Pozdravljeni. Pri nas imamo razprodajo mesa!", nakar v vsej evforiji, ki se dogaja znotraj centra skoraj ne dobim tiste znane modre košarice, kamor zložiš izdelke, ki jih boš kupil. Še bolj fascinantno mi je bilo, da so ljudje nosili po dve televiziji in tri sesalce za prah, pa nekaj škatel fotoaparatov. Tam proti tehniki se je vila dolga vrsta ljudi, ki so potrpežljivo čakali. Raje nisem zavila v tisto smer, da bi videla, kaj čakajo ... iz poročil zvečer sem izvedela, da so to bili neki (specialni??) fotoaparati. V redu. Očitno razprodaja tehnike. Nakar se nekako prerinem proti klobasam, salamam in roza-rdečemu mesu, toda nekako ni šlo drugače, kot da grem skozi oddelek z oblekami, kjer so ljudje v svoje vozičke in košarice metali vse mogoče. Kdo bi si mislil, da so ljudje zmožni kupovati oblačila vseh mogočih (in nemogočih) barv, od florescentne, pa vse do takšne z bleščicami, ki bodo prišla prav ob naslendjem božiču ... no kakorkoli. Pridem do mesa. Krščenmatiček! (dobro, od kje mi pa zdaj ta beseda?!?) Poln voz paketov z mesom. V trenutku vse razgrabljeno. Ljudje so v naročju džali po deset paketov mesa, ki je, roko na srce, izgledalo bolj... hm... vse druge barve, kot bi morale biti. Tisti veliki zmagovalci, ki jim je uspelo dobiti meso, so se velečastno smehljali, medtem ko so drugi, strašni poraženci skorajda zadrževali solze. Ja, malo pretiravam, ampak okej, saj veste v čem je point. :) Bil je boj, ne boj, mesarsko klanje ... Malo bluzim? Pa saj ta izrek prav paše v ta kontekst no! :)
Dobro, pridem mimo mesa, ko samo na hitro še vzamem bageto in grem na blagajno. Jupi. V roku 10-minutnega čakanja na blagajni mi je uspelo! Super! Zapovrh pa še tamalih prozornih vrečk, ki jih je vedno tako težko odpreti, niso imeli ... no, vsaj tistih normalnih - z ročajem, ne. Pa sem nesla kar tako. Hitro švignila v avto in domov printat na kupljen papir - kar je bil ne nazadnje tudi glavni razlog, da sem bila v ponedeljek ob osmih zjutraj že tam, kjer so ljudje preživljali dan dopusta, ki so si ga posebej za razprodaje vzeli ...

Aja pa še to... marsikdo je v teh dneh zaradi razprodaj nejevoljen. Mnoge podajalke izgubljajo živce s potrošniki, ki kažejo kataloge, kjer je zapisan popust, pa sprašujejo nemogoče stvari ...

Mani je ljubše tole na sliki. Ko je popust takrat, ko ga zbarnataš in ko so prodajalke resnično vedno nasmejane in dobre volje! (Pa še vse je že zloženo v te nemogoče vrečke :)

Tajska - Floating market

mankica

Who.

Me, myself and ... I.




mankica

Magic ...

želim ... čarobno ...





mankica

Okej, no ... :)

pa naj vam bo ;) evo me :))

(tista ... frontalnoblond :)

mankica

Simply Magnifico.

Bila sem še na enem super koncertu. Ja, Magnificovem!! Nova plošča Grande Finale. In trubači, pa turbo-balkan ritmi. Preprosto super! Mah, Magnifico "ma jajca", "je čefur", pa tudi "peder" ... pravi v svojih pesmih. Zame je preprosto C A R - z velikimi črkami. :)
A zakaj? Zato, ker je to, kar je. In zato, ker dela dobro. Dela drugače in dela predvsem.... ja, po moje je profesionalec po vsej črti. Tokratni koncert je bil eden najbolje organiziranih (no, vsaj, kar se novinarskega stališča tiče) zadnjega časa.

Hehe. Aja, še ena zanimiva štorija. A se še spomnite tiste "slavne" Hir aj kam, hir aj go? No, kaj pa videospota, vam je vsaj približno ostal v spominu? Okej, poglejte si ga še enkrat :) vprašanje sledi ;)

Še vedno ne veste, katera sem jaz? :))


No, najdi me! ;)


mankica

K. and F.

Fork. Knife.
Pozimi. Poleti.


Zakaj bi vse stvari morale imeti smisel? :)


mankica

Knife.

Nož poleti.

Nokia N73 photo made by Miha Žlindra - mzlindra.blogspot.com

mankica

Fork.

Vilica pozimi.

Nokia N73 photo made by: Miha Žlindra - mzlindra.blogspot.com

mankica

shine shine shine ... shining stars

No, pa naj bo še malo novoletno tudi tukaj ... ena fotkica, ki sem jo naredila lani (letos mi še ni uspelo, ker je ta december čisto preveč nor ...)
Čestitke in novoletne želje že prihajajo, božičnega dreveščka doma še nismo postavili, snega pa tudi še ni ... no, pa vsaj vzdušje v Ljubljani je že tisto "tapravo" prednovoletno.

mankica

moje ...

moje najljubše prijatejice! ...na klepetu ob čaju, ki se iz pol ure zavleče v dve uri in sprehod ob Ljubljanici, ki v pravem pomenu pomeni "šnofanje" po stojnicah in ugibanje, zakaj zavraga ima stojnica s 'pljeskavicami' in dobro zapečenimi klobasami, napis, da bodo jutri stregli v tangicah in nekaj v stilu "moški striptiz v sredo ob 19.13" ... a kdo ve, če se je to res zgodilo? :)) jaz nisem imela časa it pogledat, če se držijo svojih obljub ;) hehe.
...in vse izjave, ki padejo na račun že preteklih dogodkov in kuhan vinček pri Zlati ribici. Novice, novičke in vse tiste drobne malenkosti, ki se zgodijo. Včerajšnji večer je bil res čaroben ... ko smo se končno uspele dogovoriti in si vzeti čas samo za nas. V tem hitečem svetu je kar težko. Ja, ker so rokovniki z obveznostmi že tako popisani ... in ker .... ah. Moja novoletna zaobljuba je, da si najdem vsaj en dan v tednu, ko se lahko posvetim samo svojim prijateljicam. Kako zavraga se Carrie, Samanthi, Mirandi in Charlotte uspe dobiti vsak dan? Poleg vsega pa še živijo v NYC? hja... živijo, ne samo v New Yorku, temveč tudi v televiziji! (ja, ja, V tv :))
Eh ja, nam pa se uspe zmeniti le na vsake toliko časa, pa še to vedno nismo vse ... tudi včeraj je del naše 'babje' družbice manjkal. Eva nekje v daljnem Maroku, Mateja v svojem hitečem svetu ... Pa tudi Jelka in Katerina ... Rada vas imam! Oh, kako raznežena sem danes... ;) ampak res mi veliko pomenijo.

Barbara, Nina, jaz in Anja na vinčku sredi lučkaste Ljubljane, slikane kar z mojo naj naj Nokio ;)

mankica

... na koncu Ceste té.

Joužek. In grčasti prsti ... ker ... je pesem preprosto čudovita ... Je zapel Vladek s Tisto svojo Črno Kitaro na koncertu, kjer je občinstvo sanjalo.

In sprehod skozi mesto, posuto s srebrnimi snežinkami. Čarobnost. Vonj po cimetu, ki se meša z zimskim večerom. In v svetlikajoče se lučke odeta moja Ljubljana. Morda bi se mi ob kakšni drugi priložnosti zdela celo malo kičasata ... tokrat ne. Preprosto krasna je! Kresničke in zvezdnato nebo ... ustavi čas. Vsaj za sekundo.
Ker ...

... Zvezdice bele se razporedijo,
pripravijo vse pred nočjo.
Vozove napolnijo, velke in male
jih dajo na rimsko stezo.

(Vlado Kreslin, Zvezdice bele)



Tokrat le še lahko noč Ljubljana, dobro jutro tja, kjer sončni žarki že pozdravljajo svet!

mankica

Kaj me osreči ...

Ulični umetniki ... ker me s svojo umetnostjo ponesejo stran od vrveža in daleč tja, kjer se rodijo sanje. Pa čeprav na poti po opravkih. Se ustavim. Za trenutek ali dva. In poslušam, opazujem in odmislim ves svet.
Danes je pri Nami trobentač zaigral svojo melodijo ... v njegov kovček je padlo nekaj kovančkov. Ljudje pa so kar stali. In stali ... in sanjali.

Berlin 2007

mankica

Dreaming Green ...

... danes ... ja, danes sanjam zeleno :) ker je zunaj tako siv dan in ker sem ob gledanju v strop našega faksa (novodobno dizajniran bel strop s polno krogci v eni izmed naših predavalnic) ugotovila, da so me danes pač navdahnili krogci ... brez nekega razloga pač ... in kaj bi šele bilo, če bi jih začela preštevati ... :)




mankica

Walking the streets...

in urban Ljubljana...





mankica

Pankrti: 30 years after ...

Sej ne vem, a je že mal pasé tole objavit, ampak naj bo vseeno. Sem imela slučajno tudi fotkič zraven zadnjič na Pankrtih pa neki fotkic zase naredila (objavljene spodaj) ... sicer bila tam delovno novinarsko ... jutri, v petek, reportaža v Hopla ;) - za reportažico fotkal Miro.







mankica

Do it LOMO!

Končno! ...jej! Ja, končno sem iz police, na katero sem že zdavnaj pozabila, vzela svojga .. lomota. Našla sem neki fotk na disku v kr eni mapi in se spet navdušila nad tole kul lomo kulturo - Lomographic Society .. radovedni, igrivi, otročji, kreativni, umetniški (?), totalno spontani .. predvsem pa noro zabavi posnetki s plastičnim fotoaparatom.. v glavnem, totalna toycamera ... ko brez nastavitev, flashov, objektivov, slikaš v sonce, na film, brez razmišljanja fotkaš trenutke, ki letijo mimo... v glavnem neka alternativna scena, ki je čist huda .. mal za hec. ampak, če daš fotke skupi, lahko nastane hudo dobra zadeva.. včasih je treba bit pa tudi mal childlish ;) ane? hehe.





sicer pa verjetn tole najbolš opiše lomografijo... :)

10 Rules of Lomography:

1. Take your LOMO everywhere you go.
2. Use it anytime — day or night.
3. Lomography is not an interference in your life, but a part of it.
4. Shoot from the hip.
5. Approach the objects of your lomographic desire as close as possible.
6. Don"t think.
7. Be fast.
8. You don"t have to know beforehand what you"ve captured on film.
9. You don"t have to know afterwards, either.
10. Don"t worry about the rules.


ja, as simple as that ;))

mankica (na sliki z mojo mami)

Pravijo, da ...

... bodo kmalu boljši časi. Floskule. Floskule, pravijo.

In kot je nekoč zapisal John Lennon:

As soon as you're born they make you feel small
By giving you no time instead of it all
Till the pain is so big you feel nothing at all
A working class hero is something to be
A working class hero is something to be ...

... A working class hero is something to be

A working class hero is something to be ...

... If you want to be a hero well just follow me
If you want to be a hero well just follow me ...




Mankica

Dreamin' of Asia...

Tako. Končno mi je uspelo pregledati vse slike. In jih izbrati za album. Pa tiste, ki bodo šle v tistk. Pa moje najljubše... Danes nekaj portretov teh prekrasnih ljudi ... kmalu še kaj.

Različne dežele. Različne generacije.
In kot bi rekli oni... Same same but different. Enako, a povsem drugačno.
In zares prav nič se ne motijo ....

Se slišimo. Kmalu. Pa lahko noč vsem ljudem tega sveta! :)


mankica