Is This Art?

Priznati moram, da mi neka huda abstraktna umetnost nikoli ni bila posebej pri srcu. Pa ne zato, ker je ne bi razumela. Mislim, da to vrsto umetnosti in umetnike, ki barvajo eno barvo čez drugo v nerazumljivih razmerjih in načinih, dejansko razumem, toda nikoli me tovrstni nejasni motivi niso prepričali. Toda glej ga zlomka, ko sem se danes sprehodila mimo Zlate ladjice in nato po levi strani ulice, mimo nove knjivarnice (a je možno, da tako rečemo kavarnici in knjigarnici obenem? :) hodila proti Narodni in univerzitetni knjižnici, sem na stavbi SAZU-ja zagledala prav takšno umetnost, ki me nikoli ni pritegnila. A danes me je! na železnih vratcih, kjer so bili nekoč polepljeni plakati in nalepke, tam nekje pa se je skrival še kakšen grafit, je danes le še nekaj ostankov lepila, selotejpa in papirja, ki so bili na vratcih videti kot na platnu. Presunilo me je, kako enostavno se umetnost lahko zgodi takole, mimogrede na ulici. Če jo opaziš. Če si jo interpretiraš kot tako. In če jo spoštuješ. In ne le to - zgodi se tudi, da lahko konkurira celo tisti umetnosti med stenami insittucij.

I must admit that abstract art is something that I was never amazed by. Although I could understand the artists who paint one color over the other as well as the point of this kind of art itself, it never left bigger impression on me. However, I was walking the streets of Ljubljana today and I noticed the piece of art, made basically by coincidence. There was a white iron gate which looked exactly like canvas with selection of abstract art. So I started to think about how easy art can happen – just by the way basically – somewhere on the street … But it depends on if you will notice it. If you will understand it as such. And if you will respect it as much as the pieces of art in art galleries or museums.

mankica

April 1.

Pogosto pozabimo na malo norčavosti. Želim imeniten dan norcev! Naj bo smeh vsepovsod. Pa ne samo danes, tudi jutri in pojutrišnjem ...

Klovnbuf festival. Ljubljana 2008.

It's Fool's Day! Have fun! ;)

mankica

Rain.

Današnji dan je bil pravšnji za skok z gumijastimi škornji v bližnjo lužo. Enostavno obožujem dni, kakršen je bil danes! :)

How about singing and dancing in the rain? ;)

mankica

Mami.

Rada te imam!

mankica

Kaj me osreči.

Raznobarvna pročelja avtobusov, ki se s svojimi kreativnimi (oglaševalskimi) podobami vozijo po Ljubljani. In ne samo, da popestrijo utrip mesta, ko jih vidim, me spravijo v resnično dobro voljo.

Creative and colourful Ljubljana bus advertising. They make me happy.

mankica

Wearing dotted dress.

Danes je celo stanovanje dišalo po muffinih v pikčastih oblekicah.

I made these muffins (wearing dotted dresses) today and whole apartment still smells simply fabulous.

mankica

Meet Me at Flea Market.

Včerajšnja nedelja je bila zagotovo ena najlepših te zime. In če na bolšji trg v centru Ljubljane nisem obiskala že od poletja, sem danes na sprehodu mimo stojnic z najrazličnejšimi starinskimi in starimi predmeti zares uživala. Pa še skoraj spomladanski dan je že bil! In tam najdeš vse od starinskih ur iz 50-ih let, pa porcelanaste punčke in porisane lesene zibelke, da o porcelanastih lustrih in ogledalih z okvirji v baročnem stilu sploh ne govorimo. In nakit, ki je bil že zdavnaj moderen, pa kljuke, pečati in srebrne žličke, pa šatuljice in ter mini voščenih vojačkov, ki so bili nekoč glavne igrače, danes pa so v vitrinah največjih zbiralcev. In ne samo utrip nedeljske tržnice starin, ob takih dneh na plano pokukajo ne le zvončki in trobentice, kar naenkrat se namreč zgodi, da je vsepovsod naokoli polno ljudi, ki se pridejo 'martinčkat', na sprehodu pa srečajo tega in onega prijatelja ali pa popijejo kavico v kavarnicah, ki so že odprle svoje 'vrtičke'.

I simply love walking down the street by the river Ljubljanica in my hometown. Sundays are usually reserved for the Antique Flea Market, which is held in high esteem by the locals in the centre of Ljubljana. However, this is a great place for little explorations which may lead to most surprising and unpredictable finds. And when the city shines in sun ... is there anything else to wish for to spend such a beautiful sunday? ;-)

mankica

Na drugi strani.

Nekatere stvari je včasih treba pogledati iz drugega zornega kota. In zato niso prav nič manj zanimive.

Ljubljana, Narodna galerija. Razstava arhitekta Borisa Podrecce (na ogled do 2. maja 2010). / Ljubljana, National Gallery. The Boris Podrecca exhibition (open till 2nd of May 2010).

Sometimes the closer look from the other side it can be even more interesting as you could imagine.

mankica

May all beings be happy!

Nedavno sem gledala na televiziji film, ki je bil letos med drugim nominiran za oskarja. Imenuje se Burma VJ in gre za dokumentarec, ki je nekako mozaik različnih posnetkov tamkajšnjih reporterjev, ki so ilegalno in pod krinko izpostavljali svoja življenja nevarnosti, da bi dobili posnetke demonstracij, ki so se leta 2007 dogajale v Burmi. Ti posnetki pa so obkrožili svet, saj so jih preko močno varovanih mrež pošiljali v svet, na BBC, CNN, NBC ... in tako obkrožili svet. Tudi slovenske medije.

Koliko vam je poznana Burma? In koliko vam je poznano stanje tam? Zagotovo si tale zapis zasluži mesto na mojem blogu, pa četudi z njim ne bom rešila prebivalcev, ki živijo pod nenehnim psihološkim pritiskom. A dovolj je že to, da se o tem vsaj piše in razpravlja o stanju na drugem koncu sveta, na katerega radi pogosto pozabljamo ...

V preteklosti so se tam dogajale grozovite reči, umrlo je ogromno ljudi, a potem se je stanje vsaj navidezno umirilo in ljudje so nekako živeli svoje življenje. Pred dobrima dvema letoma pa se je zgodilo tisto, kar so se mnogi prebivalci bali - ponovne demonstracije. A tokrat so na ulice šli budistični menihi, ki so takoj za vojsko najbolj spoštovani v državi. Šli so na ulice in demonstrirali proti vojaški hunti, pridružili so se jim mnogi prebivalci Burme in kmalu je bilo na cestah več tisoč ljudi, a to je bilo za državo preveč. Vojaška hunta je ukrepala. Stanje je šlo tako daleč, da je prišlo do fizičnega nasilja nad menihi, vojaška hunta je opustošila nemalo templjev, meniha pa so načrtno zadrževali v priporih. In čeprav je vojaška hunta uspela zadušiti demonstracije, pa je represija v deželi še danes ena najhujših v svetovnem merilu.
In ko sem se konec preteklega leta takole sprehajala po burmanskih poteh, navezovala stike z domačini, se skušala pogovarjati o preteklosti, o dogajanju v njihovi deželi, sem izvedela bore malo. V njihovih vrstah je mnogo špijunov in ljudje se bojijo za svoj obstoj. vsakršno nestrinjanje z oblastjo bi lahko pripreljalo posameznika v zapor. A o tem se javno ne govori.
Že res, da Burma ni edina dežela s tovrstnimi problemi, a je ena od njih. Je ena tistih, kjer so kršene pravice posameznikov. In čeprav bi morda kdo rekel, da je to le etnocentristično gledanje na celotno stvar, pa si, roko na srce, ne zatiskajmo oči. To so hude stvari. Ki pa jih, dokler bodo imele interes vodilne država v svetu, ne bo mogoče rešiti. In ljudje (v večini) bodo ostali zaporniki svoje lastne države.

Da o budističnih menihih, ki so tako srčni in s svojimi budističnimi načeli še vedno verjamejo v dobroto posameznika, sploh ne govorimo ... Še dobro, da imajo vsaj Budo in zaupanje vanj. A zgodba o njih kdaj drugič.

Burma (Mjanmar). Bagan, december 2009.

Zato si danes želim le še, kot radi rečejo budisti - "May all beings be happy!"

mankica

20 years later.

... po padcu zidu. Sprehod po Berlinu je nekaj zares navdušujočega in izjemnega. Komaj čakam, da se vrnem.

... since the fall of Berlin Wall. Walking around Berlin is something extraordinary. Can't wait to visit this beautiful European city again.

mankica

For you and for me.

Vsem neverjetnim ženskam tega prečudovitega sveta!
This post is dedicated to all incredible women of this beautiful world!

mankica

Moja fotka je postala naslovka Zgodbe o Davidu Locku!

Knjiga je izdana! In ponosno lahko povem, da prav moja fotografija, posneta v Ameriki pred dvema letoma, krasi sprednjo stran oziroma naslovnico knjige, ki ima vse možnosti, da postane velika uspešnica.

Zagotovo ste že slišali za knjižni prvenec Jake Tomca in Zgodbo o Davidu Locku, mladem pisatelju iz Los Angelesa. Ko sem bila povabljena k sodelovanju, je bila to zame velika čast. Imeti fotografijo na naslovki knjige je nekaj, po mojem mnjenju, izjemnega. Ne nazadnje bodo izvodi knjige šli v različne domove ljudi in prav je, da ima knjiga tudi primerno vizualno podobo. Čeprav sem imela v ožjem izboru nekaj fotografij, ki bi bile po mojem mnenju primerne za naslovnico, pa se je avtor odločil za slednjo. In kdo je sploh David Locke? Prav zato, ker odhaja po stopnicah in ga ne vidimo v obraz, si ga lahko vsak predstavlja povsem po svoje, si naredi svojo predstavo, predvsem pa si skozi zgodbo ustvari podobe. Knjiga je izšla 1. marca pri založbi Manični poet, mogoče pa jo je dobiti na policah številnih knjigarn po Sloveniji, kakor tudi v spletni trgovinici.

Ohhh, I almost forgot to write the text in English for my followers coming from abroad. I'm sorry for the delay ;) The thing is that I was invited to do the book cover for Slovenian writer Jaka Tomc and his book debut called The Story of David Locke (I'm sorry but the link is in Slovenian). The book is really great and it's about to be translated into English soon. I'm very proud to be the author of the cover photo which was taken in USA two years ago and at that time did not intend to become a cover yet. But here it is. Do you like it? ;)

mankica

Happy.

Enjoy your day, get stuck in ... happy days!

Kabale, Uganda.

mankica

Enooki na (p)ogled postavi.

Ste že kdaj razmišljali, kako bi bili videti časopisi brez fotografij? Ali pa recimo - bi si želeli v dnevnih novicah videti izključno črno-bele tekste in prav nič drugega? Čeprav se pogosto zgodi, da fotografije ostajajo le del teksta, nihče pa jim ne nameni prav velike pozornosti, pa so prav fotografije tiste, ki stanejo v našem spominu in podobe, ujete na fotografijah tiste, ki se nam vtisnejo globoko v nezavedno. In čeprav fotografija ostaja ena najpomembnejših medijev, saj prenaša številne pomene, pa še vedno na žalost mnogo ljudi fotografij ne ceni. In četudi marsikdo misli, da je dobra fotografija le 'biti na pravem mestu ob pravem trenutku', pa le redko kateri fotoreporter pove, da se za ozadjem dobre fotke skriva pogosto neskončno dolgo čakanje na 'tapravi' trenutek, dobra foto oprema, primerna svetloba, pravo fotografsko oko ... in ja, čeprav pogoji pogosto niso rožnati, pa je narediti dobro fotko nekaj res prečudovitega.

In ker nekateri posamezniki nimajo možnosti, da bi videli, se je letos zbralo 97 fotk slovenskih fotoreporterjev, ki smo jih razobesili v Gleriji Kresija, kasneje pa na dražbi za fotke zbrali častivrednih 8560 evrov, ki jih bomo Enooki podarili slepim in slabovidnim otrokom. O tem, kdo je dal koliko denarja in to, da je skoraj sramotno, ko nekateri slovenski veljaki v dobrodelne namene podarijo le nekaj evrskih bakovcev, bi bilo brezpredmetno razpravljati ... vsekakor pa je treba poudariti, da so dejanja Jake Tomca pohvale vredna. Na dobrodelni avkciji je prispeval kar 1740 evrov, s katerimi bomo Enooki pomagali tistim, ki so bili za vedno tega prekrasnega čutila - vida - na katerega pozabljamo, ker se nam zdi tako samoumeven in s katerim lahko opazujemo zahajajoče sonce, cvetoče razobarvne cvetlice na zelenem travniku, mežike neznancev, ki jih srečamo na ulici, iskrene nasmehe ljudi in vse tiste majhne magične trenutke, ki so videti naravnost prečudovito!

Tokratna objava bo obarvana nekoliko drugače. Bliskavice so močno svetile v politične akterje, ki so prišli na dražbo (a ne morem se znebiti občutka, da samo zaradi svojega imidža in ugleda). Priznam, da je tudi moja bliskavica zabeležila dvig dražbenega kartončka našega premierja, pred objektiv pa so se mi nastavili tudi župan, predsednik uprave časopisne hiše in še kdo ... a tokrat niso pomembni oni. V tej objavi so pomembni trenutki, ki so se zgodili za dobrodelnost.

Jaka Tomc je bil naj dražitelj že drugo leto zapored. Za mojo fotko, ki sem jo poimenovala Sence velemesta, je plačal 160 evrov. Na izkupiček sem izjemno ponosna, saj je prav moja ena najbolje prodanih fotk na letošnji dražbi.

mankica