torek, 2. november 2010

Zgodba nekega izložbenega okna.

Izložbe. Mimo njih se rada sprehajam ob nedeljah ali praznikih. Ko je le malo ljudi na ulici. in ko se zdi, da vsi razstavljeni izdelki skoraj 'spijo' in čakajo na delovni dan. In rada opazujem, kako skrbno so prodajalci postavili svoje izdelke na ogled potencialnim kupcem. In rada opazujem, kako prefrigano zakrivajo cene ter mimoidočega spodbudijo, da stopi čez prag trgovine. Izložbe so me od nekdaj pritegnile. Pa ne takšne skorajda brezvezne, za katere se vidi, da ni bilo vloženega truda. Pritegnejo me tiste, za katere se vidi, da so skrbno oblikovane in kjer se zdi, da ima vsak čevelj, vsako stojalo in ne nazadnje tudi vsak napis svoje mesto. Rada se ustavim pred takšnimi, ki me inspirirajo in me navdahnejo z optimizmom, da tudi pri nas obstaja še vedno občutek za estetiko. In četudi se včasih pred izložbo trgovine ustavim le zato, da se 'napasem' nad lepimi rečmi, ki so razstavljene na velikih okenskih policah, pa to pogosto pomeni, da bom verjetno že jutri zagotovo pokukala tudi čez njihov prag. In če velja, da je izložba taprava fasada trgovine, bi se, roko na srce, marsikdo moral morda za svojo trgovino bolj potruditi kot se. Ko govorimo o lepih rečeh, je tudi izložbeno okno še vedno tisto, ki pritegne kupca. In ta berlinska izložbeno okna so pritegnila mojo pozornost.


I've been always fascinated by shop windows. So many people passing by but they (shop windows) remain the same. Retailers are trying to decorate them as much as they know and some are, honestly, pretty attractive, while the other window dressings are (unfortunately) tasteless. However, display windows leave impression - and believe it or not - they are still usually the reason for costumer stopping by and seeing the shop or not.

mankica

sobota, 23. oktober 2010

Zaljubljena v Berlin.

... obiskala sem ga že četrtič in zdi se mi, da sem se tokrat popolnoma zaljubila v nemško mesto. Všeč mi je, ker na ulici prodajajo vinilke za pol evra ... ker lahko stopiš v trgovino z mini figuricami iz Kinder jajčk, ki je navzven videti bizarna, prodajalec pa kot iz nekega drugega filma ... ker ob skodelici čaja dobiš piškot iz cimeta ... ker ljudje reciklirajo in v trgovini za reciklirano plastenko dobijo 20 centov ... se oblačijo v oblačila second hand ... Mislim, da bi v Berlinu lahko postala celo kofetkarica! Všeč mi je, ko na kavici iz pene naredijo srček ... ko v Bonanza Cafeju zagrizeš v najboljšo malinovo pito v mestu ... ko najdeš očarljive kavarnice ... ko ti na podzemni železnici že navsezgodaj glasbeniki v izštekai različici zaigrajo na kitaro Du bist mein Sonnenschein (ti si moj sonček) ... rada imam majhne uličice, ki skrivajo toliko galerijskih cukerčkov ... všeč so mi trgovinice z lutkami, oblekami in kovčki, ki me spominjajo na obdobje mladosti mojih babic in dedkov ... grafiti in urbane intervencije na stavbah po celem mestu. Všeč mi je, ko se srečata retro in moderno ... Všeč so mi drogovi in stene polepljeni s plakati prihajajočih koncertov ... Rada opazujem mimoidoče, ki na ramah nosijo platnene vrečke namesto torbice ... pa sprehod po turški tržnici dvakrat na teden ... in špeganje nenavadnih umetnikov vseh vrst ... všeč mi je napis Das ist Berlin., ker je res vse to in ker tam vsak lahko najde svoj kotiček malega sveta.

I fell in love with Berlin. I fell in love with all those charming little streets, small galleries, urban street art and all those little moments that remain forever ...

mankica

nedelja, 17. oktober 2010

The City of Berlin.

Bila sem v Berlinu. Spet. Kmalu objavim serijo fotk iz tega mesta, o katerem bi bilo mogoče govoriti le v superlativih.

I went to Berlin. Again. More photos of this great European city coming soon. Stay tuned!

mankica

torek, 21. september 2010

Selotejp.

Kot verjetno že veste, sem velika ljubiteljica urbane umetnosti. Tokrat se je urbana kultura združila z oglaševanjem in slovenski street artisti so v okviru akcije slovenskega mobilnega operaterja z barvnimi selotejpi ustvarili totalno super kulske veleplakate v Ljubljani pri Knafljevem prehodu, ob Tobačni in na Emoniki.

Vsak s svojo idejo in vsi z enakimi barvami. Rumena, roza, črna in modra. Všeč mi je! In totalno všeč so mi dela, ki so jih ustvarili Kitsch Nitsch, Klan 1107, Fejzo, Jurij Lozić, Tilen Sepič, Žiga Artnak, Subtotal, Luka Uršič, Petar Perčič, Stella in Sigmund.

Končno se je tudi pri nas začela razvijati "lepljiva umetnost" in ja, tudi s selotejpi, ki tokrat nadomeščajo spreje, čopiče, šablone ... je mogoče ustvariti noro super urbane intervencije, ki me vedno znova tako zelo razveselijo.


Slovenian street artists (Kitsch Nitsch, Klan 1107, Fejzo, Jurij Lozić, Tilen Sepič, Žiga Artnak, Subtotal, Luka Uršič, Petar Perčič, Stella and Sigmund) made a really great urban intervention in cooperation with one of best known Slovenian mobile operator. They created jumbo posters made with different colors of tapes in the centre of Ljubljana. Their art work look amazing!

mankica