... balon na telefonski žici, napeti med stavbama sredi Ljubljane na prekrasen septembrski dan. In njegov nasmešek ... ko se kot kakšen akrobat vrti okoli vrvi in zganja vragolije.
mankica
ponedeljek, 7. september 2009
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Objave
7 komentarjev:
Zadnjič grem ravno mimo tega pojavčka, s fotoaparatom v roki (!) in bogve zakaj (?) nisem pritisnila na škljoc. Lepo, si vsaj ti ;)
Julie, me veseli, da si ga tudi ti opazila! Res je bil posrečen. In prav polepšal mi je dan! :)
hojla, ...sem te šla kliknit, ker mi je bil tako všeč naslov tvojega bloga, zdaj mi je pa vse tako všeč...
Te berem
Si bila mogoče včeraj na Dan202? Bo kaj fotk?
Nejc
@Polonap živjo! dobrodošla na mojem blogu! Upam, da se še kdaj vrneš! ;)
@Nejc živjo, tudi ti dobrodošel na mojih straneh! In upam, da se tudi ti vrneš ;)
Jes, bila sem na Dan202 pa še nisem uspela nič objaviti, ker sem imel toooliko stvari te dni. Jih pa zagotovo kmalu objavim, ja! :)
wow, super. drobne stvari, ki ti polepsajo dan. :)
@ Mankica;)
Ej, jaz sem pa enkrat šel gledat Matrico ... uno, trojko, men se zdi; na koncu je nek blazni sončni vzhod in bla bla bla. (Sej film=OK.)
In pridem ven iz Koloseja ... in vidim sonce, kako zahaja čudovito ... za stavbo od Vodaphone Live arene. (Ok, not so OK)
In se ozrem - da vidim, kakšno paleto barv je naslikala mati narava na nebu.
In ozrem se naravnost v VELIKANSKI nasmešek.
Sonce je namreč ozarjalo nebo z oblaki in v velikanskem oblaku sta bili dve luknji. Nato pa, na ravno pravem mestu, še kljukica za usta.
Od takrat naprej v srcu vem, da je svet poln presenečenj in lep
(in da v kinu še zdaleč ne premoreš take lepote).
Zakon je blo;)
Objavite komentar