biti. No, in so tudi bili. In se drli, Portobeeeeeeeeeeellllooo na veliko. In če tam najdeš fotografije iz prejšnjega stoletja, svetlikajoče se prstane, uhane vseh oblik in barv, pa ni nič manj povpraševanja ni po srebrnih žlicah, nožih, vilicah, pa tudi skodelice z motivom vrtnic so menda dober nakup. Ja, Portobello Market je za doživet. Nujno. Ker se na kupu zberejo tisti, ki imajo starine, so starine (ja, veliko je tistih dedkov, ki brošIz letanja po celem mestu pa na Portobello Road, kjer je ob sobotah veliki market s starinami. Po celi ulici so stojnice - madona, to je še huje kot pri nas, ko se starince, opala - starinarji, pardon, spravijo ob nedeljah na Cankarjevo nabrežje. Tukaj je tega toliko, da sploh ne veš, kaj gledaš, kje si, kaj se dogaja. Da o malem milijonu italijanskih in španskih turistov ne govorimo... očitno je tako, da takoj ko je kaj domačega v bližini (ime Portobello pač vleče po njihvo), oni tam morajoke, ogledala, svečnike in drugo 'kramo' zbirajo že dolgo dolgo...), pa turistov, domačinov ... in ne samo, da so stojnice z urami, očali, brškami, prstani, nalepkami, starinskimi klobuki in žlicami dobro obiskane, tudi tiste s hrano so polne nekako v stilu - 'gužva dela gužvo'. Naj povem samo, da je bila stojnica z nemško! hrano itak najbolj obiskana daleč naokoli - ko so se vsi basali s klobasami in hvalili neško kuhinjo. Če bi prodajali burek ali čevapčiče.... me prav zanima, kaj bi najbolj šlo v slast ;) no, če so burek, pleske in čevapčiči sploh slovenski... hehehe. ;))
Portobello Market. Dobiš vse. Tudi Garfielda, ki maha v budilki, če želiš.Popoldne v Camden Townu, kjer je doma Amy. Ja ja, vem, da ste že slišali, ampak kaj bi bilo fino, če bi jo res videla, no!! Noro. In če so na Portobellu doma freaki na starine, pa so tukaj doma raznosvrstni friki na rave, tehno, pank, metal. Vse imaš. Pankiči se zbirajo na bližnjem mostu in prosjačijo za funt ali dva, zraven pa kažejo sredinca in preklinjajo. Boli jih joli. Joli? :) S svojimi roza in zelenimi irokezami so videti prav hecni. No in če so ljudje v tem delu mesta... hm, znaimivi. Potem o tem, kaj vse se dobi, raje ne začnimo. Plastična očala florestenčnih barv, vampirske (black all the way) obleke, verige, špice, plastični škornji... svašta v glavnem. Aja, pa med vsemi stojnicami na Camden marketu (ja, bil je dan za obisk marketov :)), kjer se že po petih koskih izgubiš med malim morjem vsega, kar prodajajo, sem naletela na ene grafitarje, ki imajo svojo trgovinico. So mi prav fletno pozirali - po tem, ko sem jim povedala odkod sem (en tip je imel s sabo mali atlas sveta, tako da smo kmalu razblinili vse dvome, kje Slovenija je. Ja, samo še to - tipo ima menda atlas kar ves čas s sabo, da mu lahko njegove stranke pokažejo, kje so doma - seveda to leti na tujce ;)) in ko so bili totalno navdušeni, da sem bila februarja v Ugandi.... "Yes sure, I'm from Kenya and I like Uganda too! This is our street art work and we would like to make something different..." Fantje imajo pravi pristop, ja.
Grafitarji, ki imajo na Camden Marketu celo svojo trgovinico z majicami, porisanimi z grafiti.
Se slišimo. kmalu! Do takrat pa, lahko noč London, lepe sanje, Slovenija!
mankica
Brothers. Yogyakata. October 2008.
Objave
