Danes me osreči. In danes pogrešam.

Kar nekaj časa je trajalo, da sem objavila tale post ... Z vsem je začel Olki, veriga pa se očitno kar nadaljuje. Hm ... na pobudo Uroša, ki me je s svojim tekstom nadvse razveselil. No, potem se je moje ime napisalo tudi v tekstu, ki ga je zapisala Malea na svojem blogu. Zdaj je minilo že kar nekaj časa in končno imam čas, da lahko sedim pred računalnikom in zbiram misli! Hm ... v bistvu je bilo prav težko izbrati in zbrati tisto, kar zares pogrešam ... Pa vendar. Po brskanju po spominu in disku s fotkami sem le našla kar nekaj tistih stvari, ki bi si jih želela danes, jutri, pojutrišnjem ... a hkrati so to tudi tiste male stvari, ki me nadvse osrečijo ... Tukaj so. ;)

Shiny Happy People (kot bi rekli R.E.M.)

Kambodžo in tiste prekrasne ljudi.

Hecne stvaritve nočnih huliganov, ki s svojim dejanjem ustvarijo umetniško delo ... in to kar sredi mesta!

Zanimive ideje in napise ... ki me razveselijo že navsezgodaj na poti v službo ...

Sledi v snegu in trenutke otroškosti.

Raziskovanje uličic Benetk.

Sence, ki nas spremljajo na vsakem koraku in z njimi seveda povezano s soncem obsijan vsakdan.

Vožjo tja nekam ... s kakšnim zabavnim sopotnikom, ki je ob poslušanju glasbe pripravljen tudi peti na kakšno uspešnico, ki trenutno igra na radiu ...

Izložbe s konceptom. In izložbe z idejami.

Več Obey Gianta sredi Ljubljane.

Kukanje skozi vrata in izložbe zvečer še odprtih trgovinic in opazovanje lestencev, ki se svetijo skozi okna bližnjih hiš ter ustvarjanje zgodbic o tem, kdo nemara živi v taistih stanovanjih, kjer so stene rumene, zelene ...

Smeh. In to ne samo tadaj, ko je na sporedu kakšna dobra šala. Smeha je pri nas veliko premalo. Pogrešam tudi kakšen skrivnosten nasmešek popolnega neznanca, ki mi polepša dan ...

Vožnjo s tuktukom in vonj po čiliju, nudljih in drugih specialitetah moje Azije.

Ulice San Francisca.

Povsem modro nebo, ki se sveti izza ljubljanskih streh.

Ulično umetnost. In poletne dneve, ko se na ulice prikradejo klovni, pevci, pesalci in drugi ulični umetniki.

Odštekance, ki se upajo s svojim nevskadanjim modnim stilom stopiti na slovenske ulice. Pogrešam London ali pa New York, ker sta tako zelo multikulturna ...

Nekatere prijatelje, s katerimi bi rada preživela več časa. Tudi Iva, ki se trenutno potepa po deželah daljne Azije, je ena izmed njih.

Nove raznobarvne grafite na urbanih površinah.

Ljudi, ki verjamejo v sanje.

In ker je to verižna reakcija (pa ponavadi verižnih pisem in podobnih zadev ne maram), pa se mi zdi nalogica zanimiva prav zato, ker nas je toliko ljudi, ki pogrešamo različne stvari. In prav to raznolikost je super opazovati! Želim si, da bi z razkritjem stvari, ki jih pogrešajo, nadaljevali Žiga, Alt Jr., Jaka in Ana!

mankica