četrtek, 20. december 2007
shine shine shine ... shining stars
No, pa naj bo še malo novoletno tudi tukaj ... ena fotkica, ki sem jo naredila lani (letos mi še ni uspelo, ker je ta december čisto preveč nor ...)
Čestitke in novoletne želje že prihajajo, božičnega dreveščka doma še nismo postavili, snega pa tudi še ni ... no, pa vsaj vzdušje v Ljubljani je že tisto "tapravo" prednovoletno.
mankica
sreda, 19. december 2007
moje ...
moje najljubše prijatejice! ...na klepetu ob čaju, ki se iz pol ure zavleče v dve uri in sprehod ob Ljubljanici, ki v pravem pomenu pomeni "šnofanje" po stojnicah in ugibanje, zakaj zavraga ima stojnica s 'pljeskavicami' in dobro zapečenimi klobasami, napis, da bodo jutri stregli v tangicah in nekaj v stilu "moški striptiz v sredo ob 19.13" ... a kdo ve, če se je to res zgodilo? :)) jaz nisem imela časa it pogledat, če se držijo svojih obljub ;) hehe.
...in vse izjave, ki padejo na račun že preteklih dogodkov in kuhan vinček pri Zlati ribici. Novice, novičke in vse tiste drobne malenkosti, ki se zgodijo. Včerajšnji večer je bil res čaroben ... ko smo se končno uspele dogovoriti in si vzeti čas samo za nas. V tem hitečem svetu je kar težko. Ja, ker so rokovniki z obveznostmi že tako popisani ... in ker .... ah. Moja novoletna zaobljuba je, da si najdem vsaj en dan v tednu, ko se lahko posvetim samo svojim prijateljicam. Kako zavraga se Carrie, Samanthi, Mirandi in Charlotte uspe dobiti vsak dan? Poleg vsega pa še živijo v NYC? hja... živijo, ne samo v New Yorku, temveč tudi v televiziji! (ja, ja, V tv :))
Eh ja, nam pa se uspe zmeniti le na vsake toliko časa, pa še to vedno nismo vse ... tudi včeraj je del naše 'babje' družbice manjkal. Eva nekje v daljnem Maroku, Mateja v svojem hitečem svetu ... Pa tudi Jelka in Katerina ... Rada vas imam! Oh, kako raznežena sem danes... ;) ampak res mi veliko pomenijo.
mankica
nedelja, 16. december 2007
... na koncu Ceste té.
Joužek. In grčasti prsti ... ker ... je pesem preprosto čudovita ... Je zapel Vladek s Tisto svojo Črno Kitaro na koncertu, kjer je občinstvo sanjalo.
In sprehod skozi mesto, posuto s srebrnimi snežinkami. Čarobnost. Vonj po cimetu, ki se meša z zimskim večerom. In v svetlikajoče se lučke odeta moja Ljubljana. Morda bi se mi ob kakšni drugi priložnosti zdela celo malo kičasata ... tokrat ne. Preprosto krasna je! Kresničke in zvezdnato nebo ... ustavi čas. Vsaj za sekundo.
Ker ...
... Zvezdice bele se razporedijo,
pripravijo vse pred nočjo.
Vozove napolnijo, velke in male
jih dajo na rimsko stezo.
(Vlado Kreslin, Zvezdice bele)
Tokrat le še lahko noč Ljubljana, dobro jutro tja, kjer sončni žarki že pozdravljajo svet!
mankica
oznake -
Joužek,
ljubljana,
poezija,
Vlado Kreslin
Naročite se na:
Objave (Atom)