Pusta smo pokopali, coprnica Uršula je s svojimi sestricami na metli odpotovala nazaj na Slivnico, Butalci so spet prepustili oblast v Cerknem, kurenti pa skoraj odgnali zimo, v deželo pa že priklicali pomlad. Tudi v Ljubljani je bilo nadvse veselo in zdi se, da se ljudje še vedno radi vsaj za en dan preoblečejo, si nadenejo lasulje, našminkajo, v roke pa vzamejo čarobne paličice. In postanejo pusti. In zganjajo norčije. In skačejo naokoli. In ker sem bila lani ob tem času ležala z otečenim licem po operaciji modrostnih zob, je bilo zato letos toliko bolj navdušujoče in veselo. Tudi v mojih vrstah. :) Kdo bi si mislil, da bom za svojo masko dobila glavno nagrado in kdo bi si mislil, da bo letos moja ideja Gospodične Regice tako navdušila. Zares rada imam pusta. Zato, ker v deželo pride veselje. In zato, ker se po otroško veselijo tudi mnogi tisti odrasli, ki so vse ostale dni v letu nečimrni in resni ...
No, med obiskovalci sem srečala enega žabca, ampak tale žabica spodaj pa je zmagovalna maska. Regica Mankica. hm ... princa pa od nikoder. Samo belega konja sem srečala. Da mu ni pobegnil ... le kako bo s preobrazbo iz žabice v princesko(?) ... hehe.
mankica