Happy.

Enjoy your day, get stuck in ... happy days!

Kabale, Uganda.

mankica

Enooki na (p)ogled postavi.

Ste že kdaj razmišljali, kako bi bili videti časopisi brez fotografij? Ali pa recimo - bi si želeli v dnevnih novicah videti izključno črno-bele tekste in prav nič drugega? Čeprav se pogosto zgodi, da fotografije ostajajo le del teksta, nihče pa jim ne nameni prav velike pozornosti, pa so prav fotografije tiste, ki stanejo v našem spominu in podobe, ujete na fotografijah tiste, ki se nam vtisnejo globoko v nezavedno. In čeprav fotografija ostaja ena najpomembnejših medijev, saj prenaša številne pomene, pa še vedno na žalost mnogo ljudi fotografij ne ceni. In četudi marsikdo misli, da je dobra fotografija le 'biti na pravem mestu ob pravem trenutku', pa le redko kateri fotoreporter pove, da se za ozadjem dobre fotke skriva pogosto neskončno dolgo čakanje na 'tapravi' trenutek, dobra foto oprema, primerna svetloba, pravo fotografsko oko ... in ja, čeprav pogoji pogosto niso rožnati, pa je narediti dobro fotko nekaj res prečudovitega.

In ker nekateri posamezniki nimajo možnosti, da bi videli, se je letos zbralo 97 fotk slovenskih fotoreporterjev, ki smo jih razobesili v Gleriji Kresija, kasneje pa na dražbi za fotke zbrali častivrednih 8560 evrov, ki jih bomo Enooki podarili slepim in slabovidnim otrokom. O tem, kdo je dal koliko denarja in to, da je skoraj sramotno, ko nekateri slovenski veljaki v dobrodelne namene podarijo le nekaj evrskih bakovcev, bi bilo brezpredmetno razpravljati ... vsekakor pa je treba poudariti, da so dejanja Jake Tomca pohvale vredna. Na dobrodelni avkciji je prispeval kar 1740 evrov, s katerimi bomo Enooki pomagali tistim, ki so bili za vedno tega prekrasnega čutila - vida - na katerega pozabljamo, ker se nam zdi tako samoumeven in s katerim lahko opazujemo zahajajoče sonce, cvetoče razobarvne cvetlice na zelenem travniku, mežike neznancev, ki jih srečamo na ulici, iskrene nasmehe ljudi in vse tiste majhne magične trenutke, ki so videti naravnost prečudovito!

Tokratna objava bo obarvana nekoliko drugače. Bliskavice so močno svetile v politične akterje, ki so prišli na dražbo (a ne morem se znebiti občutka, da samo zaradi svojega imidža in ugleda). Priznam, da je tudi moja bliskavica zabeležila dvig dražbenega kartončka našega premierja, pred objektiv pa so se mi nastavili tudi župan, predsednik uprave časopisne hiše in še kdo ... a tokrat niso pomembni oni. V tej objavi so pomembni trenutki, ki so se zgodili za dobrodelnost.

Jaka Tomc je bil naj dražitelj že drugo leto zapored. Za mojo fotko, ki sem jo poimenovala Sence velemesta, je plačal 160 evrov. Na izkupiček sem izjemno ponosna, saj je prav moja ena najbolje prodanih fotk na letošnji dražbi.

mankica