torek, 07. december 2010

Pod tisočerimi lučkami.

Želim si, da bi letošnji konec leta imela dovolj časa za sprehod po snegu, za kepanje s prijatelji, opazovanje tisočerih lučk v centru Ljubljane, sprehajanje mimo okrašenih izložb ... želim si, da bi slišala smeh otrok, ki lovijo snežinke, zagledala več ljudi, ki se veselijo zime. Da bi vonj po klinčkih v kuhanem vinčku dišal izza vsakega vogala, da bi srečala tiste prijatelje, ki jih že dolgo nisem videla in jih povabila na čaj, da bi se sladkala s cimetovimi piškoti, se smejala dogodkom leta, ki je za mano in doživela tople objeme iskenih ljudi. Všeč mi je december. Všeč mi je, ker je tako preprosto magičen. In četudi ze zdi, kot da je bilo letošnje leto čudno naravnano, imam občutek, da bo ta mesec vsaj malo omilil dogodke preteklih 11 mesecev. Bliskovito se bliža konec leta, jaz pa še okrašene Ljubljane nisem uspela videti! A kakor koli že, tudi Maribor , ki sem ga fotkala, je prečudovit in letos, ko sem se ovita v šal, kapo in tople rokavice sprehajala po praznih nedeljskih ulicah tega mojega ljubega mesta, sem znova ugotavljala, da se sreča skriva v majhnih stvareh, drobnih mežikih, nasmeških. Sem ena tistih srečnic, ki se lahko ob močnem sneženju doma zavije v toplo odejo in skozi okno gleda snežinke in imam veliko srečo, da imam okoli sebe čudovite ljudi.

I like december. It's perfect month for happiness. It's perfect month for cinnamon cookies, catching snowflakes, winter melodies, smiling faces, big dreams, simple pleasures, best friends ... it's the best time to think about the past and future. I am very grateful for my life and people who stand by my side. p.s.: You're looking at the newest photos made few days ago on the streets of Maribor.

mankica