The Sound of Market.

Kako super se je v soboto dopoldan sprehoditi čez tržnico. Ko lahko mimo raznobarvih stojnic opazujem branjevke, ki zjutraj nabrano solato skrbno prelagajo iz ene vrečke v drugo, ali pa paprike zlagajo tako, da bi bile najlepše videti, pa prelagajo najlepše pomaranče v zgornje vrste ... in česen, naključno razporejen ter artičoke, skbno položene v lesene gajbice ... Pa tudi cvetlice, ki tako dišijo po pomladi in naključni mimoidoči, pa tudi znanca, ki se srečata in rečeta besedo ali dve. Pa vonj po domačih jabolkih in mali zeliščni vrtički na premikajoih se stojnicah. Krasne so sobote, ko se lahko izgubiš med vonji, barvami, zvoki, oblikami in ljudmi ...

mankica

Pravijo ji krava.

Hm.. mislila sem, da se po ulicah sprehajajo samo zebre ... da pa sredi Ljubljane srečaš tudi kravico. No, to pa je nekaj novega! Če bi bili nekje v Aziji, bi to bilo nekaj samoumevnega, toda pred Mestno hišo ... hm. In da so tako radovedne! Kaj takega res nisem pričakovala!

mankica

Dvoličen ali resničen.

Monizem ali dualizem. Realnost ali fikcija? Levo ali desno. Prav ali narobe. Verjetno ali neverjetno. Cilj ali vrednota. Preprosto ali kompleksno. Definirano ali ne. Optimistično ali pesimistično. Danes, včeraj ali pa jutri in pojutrišnjem. Dan ali noč. Dvoličen ali resničen? Pa še marsikaj drugega. Vsak dan, na ulicah in med ljudmi.

Vprašanje je le, s kakšnimi očali gledati na ta naš svet.

mankica