petek, 07. november 2008

London it is.



Pred časom sem napovedala za na obisk sestrični v Londonu, ki tam že nekaj časa živi. In mesto doživela v vsem svojem čaru. No ja, po moje je za poročanje o Londonu sicer trenutno še najbolj primeren Matjaž, ampak vseeno - jaz sem to prestolnico doživela na svoj način ... Hja, resda mi turistične točke tudi tokrat niso ušle, kakopak, toda med pohajanjem po ulicah tega velikega mesta, sem se znova in znova izgubila med raznobarvnimi uličicami. Namerno. In zavila v lokalno trgovinico s knjigami o grafitih, šla na tržnico, kjer so za en funt prodajali svašta, od plastičnih vžigalnikov absurdnih oblik, do obešalnikov in oblek. Jedla sem na nedeljski mednarodni tržnici hrane, prečikirala muzikale po mestu, bila na lovu za Amy Winehouse (a se ji res v Sloveniji po novem reče Vinska hiša??), poslušala mnenja ljudi na Speaker's Cornerju, bila točno opoldne pod Big Benom, prešnofala trgovine na Oxford Streetu, se srečala z Batmanom in Robinom, opazovala mimovozeče rdeče Double-deckerje, lovila ničti poldnevnik na Greenwichu, čitala Shakespearova besedila na stenah gledališča Globe, se sprehajala po Tate Modern ... Zdi se, da je London vedno drugačen. Zdi se mi, da ga krasijo vedno nove stvari. In všeč mi je, ker lahko sredi ulice hodiš oblečen v kariraste hlače, črtaso majico, rožasto jopico, s kodrlajsastimi očali, po možnosti pa še z zelenim klobukom na glavi. In prav nihče te ne bo čudno gledal. Pa četudi po mestu hodiš z velikim ogledalom v roki ... :)



Londonske ulice v vsem svojem sijaju (pa naj bo bleščeč ali pa že malo spran in umazan) ... tukaj (klikni na spodnjo 'play' puščico) si lahko ogledate filmček (dostopen tudi tukaj). Enjoy! ;)
--


mankica

p.s. kvaliteta filmčka se je pokvarila, ko sem ga uploadala, tko da se opravičujem. novodobna tehnika... :)

sreda, 05. november 2008

New Era.

"If You're walking down the right path and you're willing to keep walking, eventually you'll make progress."
Barack Obama, 44. predsednik ZDA


Obama na pločniku. San Francisco. May 2008.

Pravijo, da je pred nami nova doba. Pravijo, da prihajajo drugačni - boljši časi. Volitve v mogočnih ZDA so mimo. Zdaj prvega temnopoltega predsednika - mar ni to velik napredek za Ameriko? - častijo in ga kujejo v zvezde. Ljudje mu zaupajo. Obljubil je veliko. Pa bo to tudi izpolnil? A ta trenutek to sploh ni tako zelo važno, ker ... čas je za spremembe. Menda so bili ljudje v ZDA tako evforični - le kako ne bi bili, ko pa je predsedniška tekma trajala tako dolgo (o kampanji sem pisala pred časom) - da so celo jokali. Nadvse ponosni Američani (bomo mar mi tudi kdaj sposobni toliko čustev, ko bomo govorili o politiki) so še pred časom izražali svoje mnenje in se opredeljevali za programe, ki so jih obljubljali predsedniški kandidati. Ob prebiranju člankov in gledanju mnogih video posnetkov, bi se mi to pretirano veselje in vse, kar je povezano s (morda?) prevelikim vesljem ob konni zmagi Obame zdelo zares pretirano ... ampak v Ameriki ne. Ker pač to je njihov način. Nalepke Volil sem so se svetlikale na Američanih, ki so podporo izrazili bodisi enemu bodisi drugemu kandidatu, mnogi pa so ponosno razkazovali tudi klobuke, zastavice, majice in priponke z imenom Obame ali McCaina.

Tudi številni zvezdniki (izvzemimo Arnija pa ... a je bil sploh še kdo drugi?) so bili za Obamo. Menda bo J-Lo celo pesem posvetila novizvoljenemu temnopoltemu predsedniku. Vsi so hodili naokoli v majicah z njegovo podobo in si nalepke z napisom Obama '08 lepili malodane vsepovsod in z zastavicami mahali kot da so plačani zato. Odkrito zanj je bil Chris Rock, pa Robert De Niro in Matt Damon ter Will Smith, da o Oprah sploh ne govorimo. A vendar me je, ne vem zakaj, najbolj nasmejal, moj najljubši, a tokrat resnobni, Tom Hanks, ki je podal naslednje mnenje: "Želim si, da bi bil naslednji predsednik Združenih držav Barack Obama ... kot znana osebnost vem, da je moja opredelitev vplivala tudi na vas. Odločil sem se za vas."
Novoizvoljeni predsednik je imel lep govor v Chicagu, no ja, priznajmo, da je tudi McCain prav lepo povedal nekaj besed ob porazu.

Manjša evforija, no, tako se vsaj zdi, je zajela tudi Slovenijo. Nekaj prebivalcev naše ljube deželice je šlo celo na vzporedne wanna-be-ameriške-volitve in glasovalo. Za Obamo, kakopak. Sicer pa. Tudi jaz se veselim spremembe. Verjamem, da pozitivne. Posledično dobrodošle za cel svet. Saj ... če zdaj ne bo sprememb in če se zdaj kaj korenito ne spremeni ... hja, potem nas je Obama dobro 'nafarbal' ...

Proud to be American. NYC. May 2007.

mankica

ponedeljek, 03. november 2008