petek, 02. januar 2009

Top Ten New Year's Pledges?


V bistvu nikoli nisem bila prav velik pristaš novoletnih zaobljub ... ne, tudi letos nisem naredila seznama, kaj vse moram v letu, ki se je šele začelo, narediti. Ker vedno, ko sem imela prav posebne načrte, se je izkazalo, da se niso izšli povsem tako, kot sem si želela ... no, prav zato sem se v tem času že naučila, da je najboljše pustiti, da se vse odvija povsem naravno in brez nekih pretiranih in wanna-be-nujnih obveznosti.

Vse bolj se držim azijske prakse, da se bo vse že nekako razpletlo tako, kot je treba in da itak bo vse okej... no, v to tudi vse bolj verjamem. Hja, okvirno pa bo leto verjetno tako ali tako teklo po nekih ustaljenih tirnicah, ki jih bodo tu in tam presekale kakšne nepričakovane prigode, poti na druge konce sveta, takšne in drugačne zadeve ...
Ja, zadnje čase se pogosto zalotim, da govorim, da najboljše, da pustimo, da čas prinese svoje ... no, pa naj bo zdaj še črno na belem (no, belo na črnem ozadju :
)), tako bo res še najboljše. Pa bomo vidli, kako se bo odvilo naprej.

Sicer pa ... že nekaj časa nosim te tri zapestnice. Zato, ker si danes lahko to, jutri že drugo. Pa še vedno boš ti, edinstven in povsem unikaten. Zato, kaj hočeš biti danes? CREATIVE, BETTER in LOVED? Hm ... ne nujno v tem vrstnem redu in ne nujno, da to hočem biti danes ali letos. Hočem biti vse to še bolj, pa še kaj zraven ... :)


mankica

sreda, 31. december 2008

Na svidenje in srečno!

Ko takole v zadnjih urah letošnjega leta pogledam za nazaj ... ja, bilo je mnogo trenutkov, ko sem si želela, da bi šli čim prej mimo, imela sem slabe dni, neuspešne podvige, ki se niso izšli tako, kot sem si želela, sive dni, ko se je vse zdelo, da ne bo boljše ... toda vedno se je potem zgodilo tako, da so se v slabih dneh od nekod prikradli tisti, najbolj radostni trenutki, ki bodo ostali v spominu. Za vedno. Prav tisti lepi trenutki, ki so ostali in naredili to leto tako izjemno. Zgodilo se je mnogo krasnega. Nadvse imenitnega! In ja, lahko rečem, da sem srečna, da se je vse izteklo tako, kot se je. Prav tako in nič drugače. Da lahko danes o teh čarobnih trenutkih pišem, ker sem si jih zapomnila. Trenutkih sreče, ki so tako zelo krasni ... Zato le še - na svidenje, staro leto, dobrodošlo novo!

foto by: Miha Žlindra

Srečno!

mankica

nedelja, 28. december 2008

Dragi Dedek Mraz (Дед Мороз)!



Letos sem ga srečala!!! In od njega dobila bonbon. Takšnega, v ovitku, porisanem s pomarančami. Menda so takšni za pridne otroke. ;) In če verjamemo, da nas opazuje celo leto (upam le, da ni opremljen z video kamerami ... Veliki brat aka. Veliki D. Mraz vas gleda tudi pride v poštev?), kako pridni smo bili, potem sem prepričana, da ga letos nisem ravno razočarala... no, vsaj upam na to. ;)

Dobri mož s sivo kučmo in belo brado se je sprehajal po Ljubljani! In ujela sem ga, ko je s svojimi pomočniki - snežaki, miškami, medvedki in drugimi vilinskimi bitji poslušal skrite želje. Tudi mojo. Upam, da mi jo letos izpolni. Prijateljčka Božička (menda sta velika prijatelja, ki se za praznike vedeta, kot da sta najhujša tekmeca, a menda to sploh ni res!) resda tokrat ni bilo naokoli, saj je verjetno obdaroval še zadnje ljudi na drugi strai sveta, pa mu zato ni uspelo priti v našo prestolnico, a vseeno - vzdušje v središču Ljubljane, posute mnogo lučkami, je bilo naravnost imenitno!

... Oh ja, siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš ... Nato je še pomahal in se s svojimi sanmi odpeljal v pravljično deželo ...



Vse dobro, dobri mož! Se vidimo naslednje leto spet!

mankica