1984.

... se je pisalo leto, ko so se prvič pojavili na odrih bivše Juge. Danes, 25 let pozneje, se zdi, kot da obstajajo že večno. Večno v spominih, danes že ostarelih pankerjev. Pa ne samo njih, tudi njihovih otrok, ki jih obožujejo prav toliko kot so jih nekoli njihovi starši. "Teksti so bili slike čustvenih stanj. V večini komadov smo šli v drugačne teme, teme izgubljenosti, strahov, občutka tesnobe, stvari, ki jih doživlja odraščajoč najstnik, ki je nekoliko zmeden. Zato so se mladi verjetno poistovetili z nami," mi je nekoč povedal Igor Dernovšek.

Trip in vijolice.
Trip in vijolice v očeh.

Luna in zvezde,
mesto in luči
oblak prekril je nebo,

v sobi je temno.

Niet.

mankica

p.s.: to so moje prve koncertne fotke :)