Funeral Ceremony.

V poklon vsem tistim, ki jih ni več med nami. Pri nas je obeleževanje praznikov, kot je današnji nekaj, kar povezujemo z žalostjo. Črnina. Na drugih koncih sveta smrt dojemajo kot nekaj naravnega. Nekaj lepega, saj naj bi bil to naraven proces, skozi katerega gre vsak človek. Po smrti naj bi se ponovno rodili in nadaljevali svojo pot. Prav zato ljubljene osebe pokopljejo z vsemi častmi, nekajdnevne ceremonije pa so celo v znamenju veselja in smeha. Na Sulaveziju (tam sem posnela tudi spodnjo fotko) pokojniku v čast zakoljejo bivole, na ceremonijo, ki traja tudi pet dni, pa povabijo sorodnike, prijatelje, sosede od vsepovsod in se z njimi veselijo spomina na mrtvega in življenja pokojnega ... Vsaka kultura pač po svoje časti preminule in danes se mi spominjamo tistih, ki so nekoč bili med nami. Pa vendar - ne samo danes.

Funeral Ceremony. Tana Toraja - Sulawesi. October 2008.

mankica

I Feel. Green. Today.

Danes se skrivamo nekje pod sivimi oblaki. Veter nam šviga skozi lase in jih mrši na vse strani. Luže jutranjega deževja se še niso povsem posušile, ob pločnikih pa zlati drevesni listki še kar čakajo, da jih večerni veter odpihne na drugi konec mesta. Kolesarjev na ulicah skoraj ni več, vse več pa je tistih večernih sprehajalcev ob Ljubljanici, ki mislim pustijo svojo pot ... danes sanjam, da je vse zeleno. Danes sanjam zeleno. Danes čutim vsa tista prostrana riževa polja, med katerimi zvečer slišiš čričke. Vsa tista polja, med katerimi se v soncu lesketajo bilke in plapolajo v smeri vetra z vzhoda ... pa četudi bo jutri še en siv dan. Verjamem, da nas kmalu preseneti sonce.

Rice fields. Near Ubud - Bali. October 2008.

mankica

Lahko noč, sanjači!

Zaželim vam še lahko noč! Nekje na drugem koncu sveta že sanjajo, ponekod so se pravkar zbudili ... :) Pri nas je danes deževna. A vendar - naj bo krasna noč!

Sweet dreams. Java. October 2008.

mankica