torek, 02. november 2010

Zgodba nekega izložbenega okna.

Izložbe. Mimo njih se rada sprehajam ob nedeljah ali praznikih. Ko je le malo ljudi na ulici. in ko se zdi, da vsi razstavljeni izdelki skoraj 'spijo' in čakajo na delovni dan. In rada opazujem, kako skrbno so prodajalci postavili svoje izdelke na ogled potencialnim kupcem. In rada opazujem, kako prefrigano zakrivajo cene ter mimoidočega spodbudijo, da stopi čez prag trgovine. Izložbe so me od nekdaj pritegnile. Pa ne takšne skorajda brezvezne, za katere se vidi, da ni bilo vloženega truda. Pritegnejo me tiste, za katere se vidi, da so skrbno oblikovane in kjer se zdi, da ima vsak čevelj, vsako stojalo in ne nazadnje tudi vsak napis svoje mesto. Rada se ustavim pred takšnimi, ki me inspirirajo in me navdahnejo z optimizmom, da tudi pri nas obstaja še vedno občutek za estetiko. In četudi se včasih pred izložbo trgovine ustavim le zato, da se 'napasem' nad lepimi rečmi, ki so razstavljene na velikih okenskih policah, pa to pogosto pomeni, da bom verjetno že jutri zagotovo pokukala tudi čez njihov prag. In če velja, da je izložba taprava fasada trgovine, bi se, roko na srce, marsikdo moral morda za svojo trgovino bolj potruditi kot se. Ko govorimo o lepih rečeh, je tudi izložbeno okno še vedno tisto, ki pritegne kupca. In ta berlinska izložbeno okna so pritegnila mojo pozornost.


I've been always fascinated by shop windows. So many people passing by but they (shop windows) remain the same. Retailers are trying to decorate them as much as they know and some are, honestly, pretty attractive, while the other window dressings are (unfortunately) tasteless. However, display windows leave impression - and believe it or not - they are still usually the reason for costumer stopping by and seeing the shop or not.

mankica