Odletela sem med oblake. Tja, kjer ptički čivkajo iz zraka in tja, kjer se veter podi nad njihova krila. Poletela sem tja, kjer se sonce daleč za grajskim hribom prebuja in tja, kjer so še tako velikanske stavbe videti kot hišice iz kart. Opazovala sem avtomobile, ki se kot figurice premikajo po cestah, označenih z belimi in rumenimi črtami, in opazovala sem jutranje pozdrave mimoidočih ljudi, ki so se odpravljali v službo. Tokrat so bili prav vsi majhni in povsem enaki - vsi so kot majhne raznobarvne pikice prečkali zebro, se ustavili pri bližnjem prodajalcu rogljičkov in za s sabo zaprli nihajoča vrata službe, nato pa izginili v hišice iz kart ... to je moj pogled na(d) mojo Ljubljano.I have flown away ... above the clouds, where only birds can become your best friends. I've seen magical scenes of my beautiful hometown where big buildings looked like houses made of cards and people became just small dots wondering around. This is the way I see Ljubljana from above. And I love it. And this post is for all of my friends around the world who haven't visited Slovenia yet. It's beautiful, isn't it? ;)
mankica