Joužek. In grčasti prsti ... ker ... je pesem preprosto čudovita ... Je zapel Vladek s Tisto svojo Črno Kitaro na koncertu, kjer je občinstvo sanjalo.
In sprehod skozi mesto, posuto s srebrnimi snežinkami. Čarobnost. Vonj po cimetu, ki se meša z zimskim večerom. In v svetlikajoče se lučke odeta moja Ljubljana. Morda bi se mi ob kakšni drugi priložnosti zdela celo malo kičasata ... tokrat ne. Preprosto krasna je! Kresničke in zvezdnato nebo ... ustavi čas. Vsaj za sekundo.
Ker ...
... Zvezdice bele se razporedijo,
pripravijo vse pred nočjo.
Vozove napolnijo, velke in male
jih dajo na rimsko stezo.
(Vlado Kreslin, Zvezdice bele)
Tokrat le še lahko noč Ljubljana, dobro jutro tja, kjer sončni žarki že pozdravljajo svet!
mankica
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar