Rožasto.

Utrinek. Ali dva. In še ena čudovita sobota na Art Marketu.

Two brief moments. And lovely Saturday spent on the Art Market.

mankica

With Love from Holidays.

Včasih že samo skok na drugo stran Alp pomeni zares čudovite počitnice. Obisk tovarne čokolade Milka. Navduševanje nad največjimi slapovi v Evropi. Švicarska natančnost. Velikanski dunajski zrezek v vaški gostilni. Jutranji pogled na zeleni cvetoči vrt. Poslušanje LP plošč na starem gramofonu dolgo v noč. Raziskovanje zrakoplovov in navduševanje nad imenitnim Zeppelinovim muzejem. Izlet v Liechenstein. Sanjarjenje ob Bodenseeju. Gledanje grafitarskih filmov. In obujanje spominov z dragim starim prijateljem.

Jump to the other side of the Alps became a synonymous for this year's wonderful summer holiday. Milka chocolate factory visit. Visiting the largest waterfalls in Europe. Swiss precision. Giant Wiener schnitzel in the village restaurant. The morning view of the green flowery garden through the window. Listening to an old gramophone all night long. Discovering excellent Zeppelin museum. A trip to Liechtenstein. Daydreaming by the Bodensee. Watching cool graffiti movies. And most important - sharing good old memories with my dear longtime friend.

mankica

Kaj me osreči.

Obujam serijo fotk "Kaj me osreči", ki jih lovim na ulicah Ljubljane. ;) Tokrat sem jo našla na pločniku v podobi, s kredo narisanih dveh možicljev. Ker slika pove vse.

I'm back with series of photographs called "What makes me happy"! ;) I'm posting photo today which doesn't really need special explanation.

mankica

i Love.

Obožujem poletno Ljubljano. Ker ima toliko čudovitih mini uličic. Ker ima toliko kul kavarnic, kjer se srečaš s prijatelji. Ker lahko sediš na travi sredi parka. Ker se ob večerih dogaja vsepovsod. Ker se lahko pelješ s kolesom in ti veter mrši lase. Ker lahko naročiš kepico najljubšega sladoleda. Ker na stenah vedno najdeš nove grafite. Ker električni Kavalir pelje upokojence, ki si prepevajo slovenske popevke. Ker ledeni čaj v čajnici še posebej lepo diši. Ker me pogled na vrh Nebotičnika ponese med oblake. Ker so razstave na prostem. Ker rada klepetam dolgo v noč pod zvezdami. Ker imam rada svežo zelenjavo s tržnice. Ker je Prešernov trg vedno poln. Ker je kosilo pod velikanskim senčnikom zares slastno. Ker rada maham obiskovalcem Ljubljane na turističnih ladjicah. Ker Robbov vodnjak čudovito žubori. Ker rada sedim ob Ljubljanici. Ker bi nekoč rada preštela vse ključavnice na Mesarskem mostu. Ker me pogled na nebo nad prestolnico spomni na daljne dežele.

I love summer time in Ljubljana. Because my hometown has so many beautiful little streets. Because of so many cool cafes, where you can meet with your friends. Because you can sit on the grass in the middle of the park. In the evening hang out everywhere you want. Because you can ride a bike and have wind your hair. Because on the walls you can find new graffiti. Because iced tea in a teahouse smells good. Because a brief look up to the top of the skyscraper takes me to the clouds. Because there are many outdoor exhibitions. Because I love fresh vegetables from the market. Because Prešeren square is full of people. Because the lunch under giant umbrella tastes delicious. Because I like to wave to visitors on a tourist boat. Because Robba fountain makes great murmur sound. Because one day I would like to count all locks, locked on the Butchers bridge. Because when I look at the skies above, it remembers me of the distant countries.

mankica

Panic Room.

Ko sem se takole nek večer vračala iz BiKoFe-ja proti domu v smeri proti Nuku, so mojo pozornost pritegnile bele stene stavbe na levi strani. Verjetno za mariskaterega mimoidočega ne pomenijo nič in vse prevečkrat jih na svojih poteh ignoriramo. Pa ne le na omenjeni beli steni. Na vseh urbanih površinah. A napisi sredi mesta definirajo trenutek časa in nekega prostora. Tudi tisti na beli steni, ki morda niso nič posebnega. A prav zato tako kul in toliko bolj izpovedni. Ko se takole nekaj deset metrov sprehajaš ob stavbah, je prav zares zabavno brati miselne inspiracije naključnih pišočih. Včeraj jih nisem lovila v objektiv, ker je bilo že pozno. So me pa danes še čakali, da jih zabeležim.

I love simple great graffiti written walls. Few of them I met on my way back home from BiKoFe few days ago. I took a photo of them today.

mankica