I thaught it was Bratislava ...

Pa sva šla ... na pot do Budimpešte. Z rezerviranimi sedeži na vlaku tja grede. V kupeju z Italijani, kjer je imel en pretečeno osebno in totalno strgano ... da mu je carinik na Hrvaški meji postregel z odgovorom YOU GO BACK TO ITALY! ker je bila tako strgana je dodal še: MOUSE EAT THIS (ID card). Hehe. Pol je nekak njegovemu bratu uspelo prepričati carinika, da garantira zanj in mu je tipo pokazal še vozniško ... potem pa tip, ki ga je carinik še pred sekundo gnal domov, totalno flegma odgovori, da ne gre nazaj. Hja. Uspelo mu je. Nekako. Ostal je na vlaku in pričakal novo leto v Budimpešti. Potem so se nekaj z ostalimi Itaijani pogovarjali v kupeju, da je tipo (carinik) itak IDIOT in KAZZO in gor dol in vse, kar paše zraven k njihovem vokabularju ... :) Midva pa sva se samo režala. Ker pač itak polovico nisva razumela ... :)



Snega ni bilo. Le tu in tam kakšna snežinka. Imeli pa so snežake! Pa ne taprave. Takšne, umetne in prilepljene na steklo izložbe! Tam, na živilski tržnici pa se je mesar imenitno zabaval, ko je ničhudegasluteče prašičke uporabljal za strašenje mimoidočih ....




In ker je Budimpešta preprosto kul ... (pa čeprav na novega leta noč lokale zaprejo že ob 3h zjutraj :))

A zakaj sem mislila, da greva v Bratislavo? :) zaradi karte za vlak .... no, kakorkoli - a very loooong story. :))

Nazaj grede ostala brez rezerviranih sedežev in ob navalu italijanskih veseljaških turistov ti pač za 11 ur ne preostane drugega kot sedeti na sedežih na hodniku vlaka, kjer se vsake toliko časa kdo spomni, da ga tišči lulat, spet drugi se spomni, da ima strašansko željo po cigaretu ... pa pride tisti tretji, ki ga tišči ... že kam. :) Pa je kljub temu zabavno, ko sam sebi postaneš hecen in ko si na hodniku narediš sendvič iz salame, ki so ti jo še pred nekaj urami narezali v bližnji trgovini na mašino, ki je bila bolj stara kot sam vlak, pa iz kruha, ki se je še včeraj zdel povsem svež. Ampak vse to postane ena sama avantura, ko ugotoviš, da sploh ni treba, da imaš sedež v kupeju, kjer itak ne moreš stegniti nog. Hodnik je kul. In študentska leta so krasna. Glavno pač je, da se imaš s kom za pogovarjat, tu in tam pa lahko še pošpegaš, kaj se dogaja po vlaku. ;)

this photo by Miha Žlindra

Imenitno je bilo!


Aja, s kom sem šla? Z Mihatom mojim (na za zadnji sliki slikana skupaj).



mankica