sreda, 24. september 2008

Days with my bicycle.

Poletja se počasi poslavlja in hiti v tople kraje na drugi konec sveta. V naši deželi je že jesen. In večeri v Ljubljani postajajo vse bolj megleni, tu in tam pa po uličicah zapiha tudi že pravi zimski vetrič. In če je poletje imelo svoj čar, ko si se brezskrbno sprehajal ob Ljubljanici, občudoval zvezdne utrinke (hja, teh je bilo letos bore malo), obul najljubše natikače, se sredi mesta osvežil z mrzlo limonado ali slastnim sladoledom, pa bo tudi zima zagotovo prinesla veliko lepega. Decembra se bo super sprehajati ob štantih z neuporabno in kičasto "robo". A to da decembru prav poseben novoletni pridih. Pa tudi prijatelji in vroči kuhan vinček pri Zlati ribici, pa novoletna radost in božične pesmi. Kepanje in delanje angelčkov v snegu, in snežinke, ki se ti raztopijo na nosu ... Ja, zares vsak letni čas je poseben. In če jesen s svojimi zlatimi listki že trka na vrata, z veseljem s svojim pikčastim kolesom odbrzim še na tisti konec Ljubljane, kjer me čakajo opravki. Ker kmalu bo Piko (morda se bo komu zdelo popolnoma noro, a tako sem poimenovala moje kolo, ja :)) le še sameval v kolesarnici ... A samo čez zimo. Ker potem bo tu spet pomlad in poletje ....


mankica

1 komentar:

Anonimni pravi ...

Lepo ime za kolo. Tudi sama sem poimenovala svoja prevozna sredstva; prvi avto je bil Mipos, drugi Polči, tretji pa Jarči. Za kolo se ga pa še nisem spomnila :)

LP