nedelja, 6. september 2009

Zgodba nekega zidu.


Če stojiš na mestu in opazuješ ljudi ... mimo tebe švigajo različne postave, obrazi različnih starosti, barve kože, etnične pripadnosti, veroizpovedi, identitete, spola, modne zapovedi, glasbenega okusa, vegetarijanec ali ne, popotnik ali domačin. A vendarle vsak s popolnoma drugačno zgodbo svojega življenja.

To je zgodba nekega zidu. Zidu, ki vsak dan sreča na stotine različnih ljudi. Nekateri se vrnejo na isto mesto, spet drugi nikoli več.


Barcelona, avgust 2009


mankica

5 komentarjev:

AndrejPotrč - Every Wednesday Photogrphy pravi ...

Vsi mimoidoči neostri, kot da je zidu vseeno.No, menda mu tak je. Fajn serija.

Žiga Gričnik pravi ...

Se strinjam z Andrejem. Dobra ideja in odlična serija!

Julie pravi ...

Zanimivo...

Anonimni pravi ...

Ja temu menda nekateri rečejo s ponosom to je pa umetnost - pa je v bistvu samo en zmazek - sorci...

mankica pravi ...

@ANDRO, hvala :) ja, točno to. vsak gledalec si lahko po svoje interpretira, kaj zidu pomenijo ljudje, ki hodijo mimo, če sploh kaj.

@Žiga, super, da ti je všeč in hvala! :)

@Julie, hvala! :)

@Anonimni, najprej dobrodošel/a na mojem blogu! Hvala za komentar, le škoda, da ne vem, kdo si, saj se nisi podpisal/a. A kakorkoli že - tako kot si rekel/a, umetnost si lahko vsak interpretira po svoje in zagotovo imaš tudi ti svoje razloge za stvari, ki jih smatraš kot umetnost ali ne. Še dobro, da je na svetu toliko različnih avtorjev, da se lahko za vsakega gledalca najde najljubši. Umetnost je resnično relativen pojem in če je nekomu zid všeč, prav ... in če je nekomu všeč Picasso, tudi prav.
In če govorimo o konkretni seriji - tukaj je in je na ogled, da si jo vsak predstavlja in interpretira na povsem svoj način. Dokler bo pritegnila pozornost gledalcev in 'požela' komentarje, potem je to z začetek dovolj!
Oglasi še kdaj, super bo slišati še kakšno mnenje.