This is Bali. #2

Morda se bo ta objava komu zdela morbidna, a zasluži si posebno mesto na tem blogu. Zato, ker temu obredu Balijci posvečajo izjemno pozornost. Ne le polne lune, poroke, rojstva otrok in ceremonije druge vrste. Izjemen pomen ima v njihovi kulturi tudi smrt, ki za razliko od mnogih kultur ne predstavlja tabuja. Za vsako stopnjo življenjskega obdobja v Indoneziji namreč pripravijo poseben obred, mu posvetijo veliko časa in vse skrbno pripravijo in okrasijo. Prav pogrebna slovesnost je največja in pravzaprav tudi najmogočnejša. Redko se zgodi, da je tujec lahko prisoten na tem dogodku, saj večina posameznikov zbira denar, da bo kremirala svojca tudi več let, pogreb pa se zgodi morda le nekajkrat na leto, ko zberejo dovolj denarja. Velja, da ima človek srečo, če ga povabijo. In jaz sem jo imela, pa naj se sliši še kako čudno. Slovesnosti se navadno udeleži vsa družina in na slavje je povabljena celotna skupnost, katere del je bil pokojni v času življenja. Vsi se zberejo na pokopališču inna travi med grobovi čakajo, da se slovesnost začne. Na sežigališču truplo umrlega moški družinski člani prenesejo v zažigalno krsto, ki je posebej pripravljena in okrašena, nato pa po vsej slovesnosti in darovanju črnega bika iz papirja, v katerem ja krsta, pa cvetje, kovance, nakit in druge darove pogoltne plamen. Duši naposled dokončno dovolijo, da se reinkarnira in odide v večnost. In četudi se morajo svojci za vedno posloviti od pokojnika, velja kremiranje za svečan dogodek, na katerem pravzaprav ni videti veliko žalostnih obrazov, saj, kot so mi povedali, verjamejo, da je človek odšel na lepši kraj in tega se veselijo skupaj z njim. To objavo posvečam dvema izjemnima človekoma, ki sem ju nedavno izgubila in ki sta bila velik del mojega srca. Spomini ostanejo. Počaščena sem, ker sem lahko bila del vajinega življenja in hvala, ker sta vidva bila del mojega. Vsak dan se spomnim na vaju. B. in D. zelo rada vaju imam. Za vedno.

Festivals and ritual ceremonies are very important part of Balinese daily life. Cremation ceremonies are held by every village for all of their dead. Sometimes people do a ceremony once a year, some do every five years. The reason are expensive cremation costs. I was told that being a part of this special ceremony is a honor for a tourist. And I was definitely honored to be invited. After someone dies there is a funeral and a burial, but it is believed that the person’s soul will not be at rest until cremation takes place. At the cremation ceremony people place dead inside the body of a wooden animal that serves as a sarcophagus, usually a bull, which will be burned, thereby conveying the soul to heaven. This post is specially dedicated to two special people I lost recently. Dear B and D., thank you for all your love you gave to me and thank you for letting me being a part of your life. I will remember you always. And forever. 

In loving memory of you. 

Forever yours, 

mankica