Sneek peak: Bali.

Delo na riževih poljih. Rice paddies work.

mankica

Hong Kong by Night.

"Ko sva se nato sprehodili proti južnemu delu Kowloona, sva zašli v neko hudo moderno ulico, po kateri se je še ob desetih zvečer sprehajalo na stotine, če ne tisoče, ljudi! Neverjetno, koliko folka vsepovsod! Zdelo se mi je, kot da imajo počitnice, da so vsi zunaj, a dejansko je takšno stanje tu vsak dan! Vsepovsod neonski napisi in svetlikajoče se lučke. Pa napisi in utripajoče se table s podobo smejočih se podplatov, ki vabijo na masažo nog. To je bolj noro kot na newyorškem Times Squaru! Moderni del Kowloona, ki ga doslej še nisem poznala! In popolnoma me je navdušil! Sredi ulice pripravijo tudi karaoke in potem domačini plešejo na piskajoče glasove ljudi, ki pojejo. Pa prav nič jih ni sram! Piskajo v mikrofone in se derejo na ves glas, lokalci pa kot začarani zraven plešejo. kaj takega pri nas bi bilo povsem nemogoče! Čeprav si še vedno želim, da bi imeli vsak kakšno normalno mesto za karaoke. To je res super zabava! In Azijci to že dolgo vedo! :)"

"Na lokalni stojnici sredi ulice sva se ustavili na cmočkih, polnjenih z zelenjavo in svinjino in pečenih na rešetkah. Tako se tukaj to prodaja in to vsi domačini jejo. Dobro je! Zelo dobro! Naročila sem še bubble tea (na sliki z roza slamico) oz. milk tea, kot mu rečejo in ki ima na dnu tapiocine črne kroglice, ki so, ko vgrizneš vanje, kot nekakšni mehki bonboni. In medtem ko sva jedli večerjo, sva opazovali okolico. In vse ljudi naokoli."

Punce, sicer drobna dekletca, nosijo čevlje s povišanim podplatom ali visoko peto. A ti podplati niso višji zacentimeter ali dva temveč konkretno visoki tudi več kot 7 centimetrov! Prav hecni so čevlji, ki imajo beli podplat na all starkah ali adidaskah tako širok. In kar je še bolj smešno, je to, da lahko na lokalnih marketih te podplate dejansko tudi kupiš. Ne le, da prodajajo vložke za v čevlje - prodajajo dejansko cele dvojne ali celo trojne podplate, ki jih zalepiš na svoje čevlje! Mladi nosijo tudi zelo radi moderna očala s črnimi okvirji. Verjamejo, da jim raybanke s črnimi okvirji namreč zožajo obraz, zato nosijo okvirje s šipcami brez dioptrije ali celo le okvirje brez šipc! To pa je vsekakor nekaj novega modnega za moje pojme in naše modne razmere!" iz popotnega dnevnika - Azija: november/december 2011. Zapis št. 4 z naslovom Z vlakom smrti skozi zmajevo gnezdo.

Hong Kong by Night. Lively city each and every hour of the day.

mankica

Hong Kong.

"Stari lastnik lokalne "kavarne", v kateri se je igralo karte za denar in kjer je bilo vse tako starinsko, da bi z zagotovostjo rekla, da še iz časov desetletja nazaj. Ne le kozarci, temveč tudi čajniki, pribor in vse drugo je bilo že kar malo zarustano. A to je tisto pristno! In ko sva se usedli za mizo, na kateri je bil iz pločevinke od mesa narejen pepelnik, v katerem je bilo na desetine ogorkov cigaret, kjer je bil dnevni časopis prepognjen na polovico in kozarec zelenega čaja, so naju vsi, ki so bili v lokalnem kafiču, pogledali v pozdrav. Gospod v letih - videti je bilo, da ima nekaj gub okoli ust in oči - nama je skuhal sveži čaj, se z nasmehom na obrazu in v kitajščini z nama pogovarjal, midve pa z njim v neki mešanici slovenščine in angleščine. A kakorkoli, sporazumeli smo se in na mizi naju je čez nekaj minut - ravno po tem, ko mu je sosed zamenjal stari štedilnik - s tistim malo modernejšim na plinsko jeklenko - pričakal svež čaj. Zunaj je že počasi zahajalo sonce, na dvorišču pa so se igrali trije psički. Tu in tam je mimo šel kakšen domačin in z zanimanjem poledoval v lokalno kavarno, ki gosti dve popotnici."

"To je tisti drugi pravi Hong Kong, ki obiskovalcem pogosto ostane skrit. Skoraj kakšno uro sva bili tam. Nato pa našli podzemno postajo, ki je bila že skoraj na koncu proge, ki še vozi tu, tam naleteli na novoltno lokalno tržnico, kjer je bilo mogoče kupiti ne le vse kitajsko plastično, temveč tudi zlato ribico, ki si si jo lahko ulovil v otroškem mini bazenčku, pa obleke, nogavice, budilke, hrano, pijačo, gumice, špangice, igrače pa še vse drugo, na kar si ne bi upal človek pomisliti niti v najbolj drznih sanjah." iz popotnega dnevnika - Azija: november/december 2011. Zapis št. 8 z naslovom Tja nekam bogu za nogo z avtobusom številka 64K.

At the end of last year I decided to go to Hong Kong. I've spent two weeks in this great city and I'm sure I will go back as soon as possible! Here are just few brief moments, caught on my camera at the streets of Hong Kong city.

mankica