Včeraj sem pobegnila čez mejo. malo pohajkovati po bližnjem Trstu, kjer se, še preden pridem do centra mesta, z avtom vedno izgubim. Očitno pač že po 'deafoltu' moj avto tava tam vse naokoli. No ja, kljub vsemu pa potem tudi center vedno najdemo. Ha, kaj bi šele bilo v Rimu ali kakšnem drugem italijanskem mestu! :) Prijazne besede odmevajo po ozkih uličicah, opremljenih z raznobarvnimi izložbami, iz bližnjih kafičev je slišati trkanje skodelic za kavo ob krožničke, tu in tam kakšen mini (tranzistorski) kužek 'zamjavka', mimo pa se sprehajajo dišeči domačini, oblečeni v oblačila, ki bi bila za naše ulice morda celo nekoliko preveč načičkana. A njim to presneto dobro pristoji! In s svojimi pojavami, svojim pristopom in življenjem me vedno znova povsem navdušijo.
In ker so fotke iz Budimpešte še v pripravi, naj nekaj drobnih utrinkov z ulic tega italijanskega mesteca tokrat popestrijo ta čas.
In ker so fotke iz Budimpešte še v pripravi, naj nekaj drobnih utrinkov z ulic tega italijanskega mesteca tokrat popestrijo ta čas.
mankica
Objave
3 komentarji:
Zanimiva serija
Žiga, hvala :) Kmlau pride še kaj ;)
Oh, Trst je tako lepo mesto...tako, hih, malce retro (moderna beseda zadnje čase), čeprav bi bil boljši opis: tako, malce odmaknjeno, zamrznjeno, pozabljeno...Če odmislim na Trst iz mojih odtroško-najstniških let, ko je pomenil prvo okno v "pisani" Svet, kjer so nas prebegli tretirali z "puzzo sotto il naso" mi pa še bolj nazaj, sem Trst kasneje okrivala kot lagodno, zaspano, mesto prepolno lepih kotičkov, kjer še lahko slišiš šuštenje taftastih kril in hihitanje izpod slamnatih naglavnih umetnin , ko škripa pesek pod nožicami v parku ali vrtu kake osterie...če imaš močno dipotrijo ter si še malce naglušen lahko ob sprehodu skozi Trst doživiš Il novecento;-)
Objavite komentar