torek, 15. december 2009

I'm back. Back from magnificent land of Myanmar.

Dolgo se nisem oglasila, vem. In ne, nisem pozabila na obiskovalce mojega bloga! Tako dolgo me ni bilo zato, ker sem mesec dni raziskovala daljne poti Burme (Mjanmara), kjer pa je dostop do interneta otežkočen, blogi in podobne strani prepovedane, elektrika pa v mestih dela pogosto le dve ali tri ure na dan. In zdaj sporočam, da sem doma, blog pa bo kmalu spet v polnem teku! In ja, odhod na zaprašene poti Burme je bil verjetno najboljša izbira destinacije tega leta. Dežela je preprosto fantastična. Dežela je preprosto vrhunska. In dežela je zares krasna!
In čeprav me tale časovna razlika še pošteno 'daje', obljubim, da kmalu objavim fotografije iz tega imenitnega potovanja. Naj bo tale fotka iz prve mape fotk s poti le za ogrevanje ;)


Se slišimo kmalu!

Do tedaj pa le še - lahko noč Slovenija, dobro jutro, Burma!

Mankica

6 komentarjev:

Aljo pravi ...

Mankica, jaz bi se poročil s tabo!

(Al pa vsaj s tvojo fotografijo ... zakon;)

Sam ... je pa tudi res, da čim imaš nanček eksotike in nenavadnega, je že takoj nekaj drugačnega, je že zgodba.
Dodaš iskrene obraze in svetleče, radovedne oči, zanimiva oblačila, barve vsepovsod in to postaviš v socialno bedo - zmaga.

Ah, ja.
Kul fotka, sem hotu sam rečt.

mankica pravi ...

Aljaž, hvala hvala!! :))

Hehe, ja, se strinjam, kar si napisal, ampak po drugi strani poznam veliko ljudi, ki so bili v teh državah in domov prinesli cel kup nekih brezveznih slik (ampak res bednih še za v album niso!).

Zato je treba biti dojemljiv za dogajanje in druge kulture in ljudi. Jaz grem pogosto v uličice, kjer ni turistov, jaz se začnem pogovarjati s folkom, pa četudi ne zna angleško, raziskujem ... pač, to je tisto, kar me osrečuje. In potem, verjamem, so podobe na slikah izraz - ali raje odraz - tega, kako jaz dojemam svet tam. In veš kaj. Ne vem točno, zakaj, ampak tukaj pri nas ne najdem zares tistega pravega navdiha, a takoj ko prestopim naše meje (pa četudi v Italijo, Avstrijo ... je motivov nešteto :) in nikoli ne bom pozabila ženske sredi Prešernovega trga pred leti ... sem slikala njenega vnuka, ki je bil tako fantastično luštkan, pa me je nahrulila, kako si dovolim njenega vnuka slikati in se drla za mano ... lahko bi bila srečna, da imajo lepega otroka, ane? :)

Sej verjetno je to moj problem, ampak tolikokrat se mi je že zgodilo, da me je folk v Sloveniji grdo gledal, ko sem jih slikala, da se mi enostavno ne da več ukvarjati s tem. Namreč, temelj moje fotografije so večinoma prav ljudje in njihove zgodbe ...

Žiga Gričnik pravi ...

Dobrodošla nazaj! :) Tvoja fotka pa nakazuje na to, da bo odličnih fotografij še več - torej čakamo, da kmalu objaviš še več! :)

mankica pravi ...

Žiga, hvala, hvala ti!!! :) Obljubim, da čim prej!

Mateja pravi ...

hej, super fotke! sem zasla k tebi preko Jernejevega bloga (Jernej se trenutno tudi potepa po Burmi). Sicer sem bla pa enkrat na tvojem potopisu/otvoritvi razstave v STAju in ze takrat obcudovala tvoje fotografije. Ja, Burma je carobna, pa noben od preseznikov je ne opise dovolj lepo! Happy travels! Mateja

mankica pravi ...

Matjea živjo in pozdravljena na mojem blogu! :)
Ohhh, hvala za prelepe besede! Ja, Burma je resnično ... ohh, ni besed, se strinjam :)
Vrni se še kdaj na moje strani, kjer iščemo sanje! ;)