Če se danes sprašujemo, kje so pravice za prebivalce, ki se vsak dan le stežka prebijajo iz dneva v dan in če nas danes pogled na revne posameznike po svetu, ki jih pogosto prikazujejo mediji (pozabljamo pa, da so takšni mogoče že ljudje v sosednji hiši ali pa celo tisti, ki vsak dan spijo pod stopnicami bližnjega mostu) razžalosti, potem to zagotovo pomeni, da nekaj sočutja še imamo in da kanček osnovnega človeškega čuta še premoremo. A zadeve so hujše, kot bi o njih lahko sploh mislili in nemalo ljudem se godi krivica in če se je v času borca za pravice in enakopravnost vseh državljanov ter Nobelovega nagrajenca za mir Martina Luthra Kinga dogajala predvsem rasna segregacija, pa se danes, v 21. stoletju, zadeve konkretno niso premaknile prav nič na bolje. Še vedno se delajo neskončne razlike med ljudmi. In ne samo temnimi in svetlimi, tistimi s poševnimi očkami in tistimi, ki do njih čutijo prezir, nemalo je kršenja človekovih pravic na področju neenakosti med spoloma, ljudmi s posebnimi potrebami, in številnih drugih področjih našega vsakdanjega življenja.
Ta objava je namejena vsem tistim, ki verjamete v boljši svet in vsem tistim, ki imate sanje. Martin Luther King, temnopolti duhovnik in voditelj gibanja za pravice črncev, se je zavzemal za enakopravnost in to ga je pripeljalo do njegovega konca, ko so ga ubili rasistični skrajneži. A to nam ne sme vzeti upanja in to le kaže na to, da je z majhnimi koraki mogoče doseči neverjetne višave, o katerih smo še nedolgo nazaj le naivno razmišljali. Nekoč je v slovitem govoru izpostavil enakost med vsemi in te dni po svetu praznujejo dan "ameriškega Ghandija", kot Kingu še danes radi rečejo in ne, to ni objava, da bi se počutili krive in da bi na tem mestu moralizirala, temveč je samo opomin vsem tistim, ki so pozabili na osnovne človekove vrednote, katerim smo se ne nazadnje zapisali.
"I Have a Dream." Martin Luther King memorial. USA. Washington, 2008.
mankica
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar