Hong Kong.

"Stari lastnik lokalne "kavarne", v kateri se je igralo karte za denar in kjer je bilo vse tako starinsko, da bi z zagotovostjo rekla, da še iz časov desetletja nazaj. Ne le kozarci, temveč tudi čajniki, pribor in vse drugo je bilo že kar malo zarustano. A to je tisto pristno! In ko sva se usedli za mizo, na kateri je bil iz pločevinke od mesa narejen pepelnik, v katerem je bilo na desetine ogorkov cigaret, kjer je bil dnevni časopis prepognjen na polovico in kozarec zelenega čaja, so naju vsi, ki so bili v lokalnem kafiču, pogledali v pozdrav. Gospod v letih - videti je bilo, da ima nekaj gub okoli ust in oči - nama je skuhal sveži čaj, se z nasmehom na obrazu in v kitajščini z nama pogovarjal, midve pa z njim v neki mešanici slovenščine in angleščine. A kakorkoli, sporazumeli smo se in na mizi naju je čez nekaj minut - ravno po tem, ko mu je sosed zamenjal stari štedilnik - s tistim malo modernejšim na plinsko jeklenko - pričakal svež čaj. Zunaj je že počasi zahajalo sonce, na dvorišču pa so se igrali trije psički. Tu in tam je mimo šel kakšen domačin in z zanimanjem poledoval v lokalno kavarno, ki gosti dve popotnici."

"To je tisti drugi pravi Hong Kong, ki obiskovalcem pogosto ostane skrit. Skoraj kakšno uro sva bili tam. Nato pa našli podzemno postajo, ki je bila že skoraj na koncu proge, ki še vozi tu, tam naleteli na novoltno lokalno tržnico, kjer je bilo mogoče kupiti ne le vse kitajsko plastično, temveč tudi zlato ribico, ki si si jo lahko ulovil v otroškem mini bazenčku, pa obleke, nogavice, budilke, hrano, pijačo, gumice, špangice, igrače pa še vse drugo, na kar si ne bi upal človek pomisliti niti v najbolj drznih sanjah." iz popotnega dnevnika - Azija: november/december 2011. Zapis št. 8 z naslovom Tja nekam bogu za nogo z avtobusom številka 64K.

At the end of last year I decided to go to Hong Kong. I've spent two weeks in this great city and I'm sure I will go back as soon as possible! Here are just few brief moments, caught on my camera at the streets of Hong Kong city.

mankica