Makadamske poti.

Obiskovalce mojega bloga in druge ljubitelje fotografije in potovanj v daljne dežele prisrčno vabim na odprtje moje tretje samostojne fotografske razstave Makadamske poti. S fotografijami, ki sem jih posnela konec preteklega leta v daljni Aziji, vas bom popeljala v Mjanmar, eno najočarljivejših azijskih dežel, kjer se vrhovi zlatih pagod in mogočnih budističnih templjev svetlikajo v temno oranžnem zahajajočem soncu in kjer se je mogoče sprehajati skozi slikovite tržnice, ki dišijo po začimbah in sveže pečenih nudljih.

Odprtje razstave bo v sredo, 19. maja, ob 19.00 v STA Travel Cafe (Trg Ajdoviščina 1 - nad Mobitelovo trgovino v centru Ljubljane), sledilo pa mu bo kratko potopisno predavanje o makadamskih poteh Mjanmara, ki sem je obiskala novembra in decembra in na katerih sem srečala izjemne ljudi.

Zelo vesela bom, če pridete! In ko boste tam, me pocukajte za rokav, da se spoznamo! ;)

Kindly invited to the opening of my third photo exhibition called Dusty roads. I will show the photos made in Myanmar in November and December 2010. The opening will take place in STA Travel Cafe in Ljubljana on Wednesday (19th May) at 19.00. If you're around, don't hesitate to stop by, take a look and say hello to me! ;)

Se vidimo! See you!

Mankica

Polaroid.

Včeraj sem dobila tale totalno kul polaroidni fotoaparat. Kako neskončno me je razveselil, ko mi je dedi podaril nekoč svoj najnovejši Polaroid 1000, ki je bil za časa njegove mladosti res nekaj posebnega, danes pa je zaradi svojega retro pridiha prav tako izjemen. Polaroid z bliskavico! Ki je ponovno tako zelo in! Komaj že čakam na nove instant fotke. Najprej pa še film nabavit. Ve kdo, kje bi ga lahko kupila?

My grandpa gave me yesterday his old (but a brand new for me) Polaroid 1000 camera and made me soooo happy! Polaroid is in again and I can't wait to start taking photos with it. But the biggest problem at the moment is to get a film for it. Does anybody know where to find it?

mankica

Udarila je Ovca.

To noč je na ljubljanskih ulicah udarila Ovca v gverili in z rjavim sprejem pustila svoj pečat.


mankica

Daydreamer.

Ob tako sončnih dnevih kot je današnji, rada zasanjano gledam v nebo. In iščem oblake različnih oblik.
On a sunny days like today I love to look into the sky and search for animal-shaped clouds. It's great to be a daydreamer, isn't it?

mankica

Larifari.

Tile grafiti so se mi zadnjič, ko sem po dolgem času spet obiskala mariborsko Pekarno (nekako v stilu ljubljanske Metelkove), zdeli totalno super.

1st photo: we plough. 2nd photo: something ours. 3rd photo: we're growing ... 'larifari' (whatever).

It's been a while since my last visit to alternative place in Maribor called Pekarna. This time I found those great graffiti on the walls one of the buildings.

mankica

14th Dalai Lama.

"Happiness is not something ready-made. It comes from your own actions." The Dalai Lama.

Danes je v Slovenijo pripotoval 14. Dalajlama. O tem, da državni vrh velikega tibetanskega duhovnega vodjo niso uradno sprejeli, bi bilo na tem mestu skoraj brezpredmetno razpravljati, saj je to zagotovo nekaj, kar bi od demokratične države kot je Slovenija verjetno vendarle pričakovali. Pa vendar, Tenzin Gjatso je ob prihodu poudaril, da je njegova glavna skrb ostaja promocija človeških vrednot. A na žalost pogosto pozabljamo, da so prav osnovne čoveške vrednote tiste, ki smo se jim ne nazadnje zapisali.

His Holiness 14th Dalai Lama arrived for his second visit to Slovenia today to give public speech "Ethics for the New Millennium" in city of Maribor. Although during his earlier visit in 2002, the Buddhist monk unofficially met with several high-ranking Slovenian Politians, this time none of them will meet him. However, The Chinese authorities probably gave Slovenia too strong ultimatum about the economy partnership with China ... That is what some journalists talk about. What is the real background we will probably never find out.

mankica

Is This Art?

Priznati moram, da mi neka huda abstraktna umetnost nikoli ni bila posebej pri srcu. Pa ne zato, ker je ne bi razumela. Mislim, da to vrsto umetnosti in umetnike, ki barvajo eno barvo čez drugo v nerazumljivih razmerjih in načinih, dejansko razumem, toda nikoli me tovrstni nejasni motivi niso prepričali. Toda glej ga zlomka, ko sem se danes sprehodila mimo Zlate ladjice in nato po levi strani ulice, mimo nove knjivarnice (a je možno, da tako rečemo kavarnici in knjigarnici obenem? :) hodila proti Narodni in univerzitetni knjižnici, sem na stavbi SAZU-ja zagledala prav takšno umetnost, ki me nikoli ni pritegnila. A danes me je! na železnih vratcih, kjer so bili nekoč polepljeni plakati in nalepke, tam nekje pa se je skrival še kakšen grafit, je danes le še nekaj ostankov lepila, selotejpa in papirja, ki so bili na vratcih videti kot na platnu. Presunilo me je, kako enostavno se umetnost lahko zgodi takole, mimogrede na ulici. Če jo opaziš. Če si jo interpretiraš kot tako. In če jo spoštuješ. In ne le to - zgodi se tudi, da lahko konkurira celo tisti umetnosti med stenami insittucij.

I must admit that abstract art is something that I was never amazed by. Although I could understand the artists who paint one color over the other as well as the point of this kind of art itself, it never left bigger impression on me. However, I was walking the streets of Ljubljana today and I noticed the piece of art, made basically by coincidence. There was a white iron gate which looked exactly like canvas with selection of abstract art. So I started to think about how easy art can happen – just by the way basically – somewhere on the street … But it depends on if you will notice it. If you will understand it as such. And if you will respect it as much as the pieces of art in art galleries or museums.

mankica

April 1.

Pogosto pozabimo na malo norčavosti. Želim imeniten dan norcev! Naj bo smeh vsepovsod. Pa ne samo danes, tudi jutri in pojutrišnjem ...

Klovnbuf festival. Ljubljana 2008.

It's Fool's Day! Have fun! ;)

mankica

Rain.

Današnji dan je bil pravšnji za skok z gumijastimi škornji v bližnjo lužo. Enostavno obožujem dni, kakršen je bil danes! :)

How about singing and dancing in the rain? ;)

mankica

Mami.

Rada te imam!

mankica

Kaj me osreči.

Raznobarvna pročelja avtobusov, ki se s svojimi kreativnimi (oglaševalskimi) podobami vozijo po Ljubljani. In ne samo, da popestrijo utrip mesta, ko jih vidim, me spravijo v resnično dobro voljo.

Creative and colourful Ljubljana bus advertising. They make me happy.

mankica

Wearing dotted dress.

Danes je celo stanovanje dišalo po muffinih v pikčastih oblekicah.

I made these muffins (wearing dotted dresses) today and whole apartment still smells simply fabulous.

mankica

Meet Me at Flea Market.

Včerajšnja nedelja je bila zagotovo ena najlepših te zime. In če na bolšji trg v centru Ljubljane nisem obiskala že od poletja, sem danes na sprehodu mimo stojnic z najrazličnejšimi starinskimi in starimi predmeti zares uživala. Pa še skoraj spomladanski dan je že bil! In tam najdeš vse od starinskih ur iz 50-ih let, pa porcelanaste punčke in porisane lesene zibelke, da o porcelanastih lustrih in ogledalih z okvirji v baročnem stilu sploh ne govorimo. In nakit, ki je bil že zdavnaj moderen, pa kljuke, pečati in srebrne žličke, pa šatuljice in ter mini voščenih vojačkov, ki so bili nekoč glavne igrače, danes pa so v vitrinah največjih zbiralcev. In ne samo utrip nedeljske tržnice starin, ob takih dneh na plano pokukajo ne le zvončki in trobentice, kar naenkrat se namreč zgodi, da je vsepovsod naokoli polno ljudi, ki se pridejo 'martinčkat', na sprehodu pa srečajo tega in onega prijatelja ali pa popijejo kavico v kavarnicah, ki so že odprle svoje 'vrtičke'.

I simply love walking down the street by the river Ljubljanica in my hometown. Sundays are usually reserved for the Antique Flea Market, which is held in high esteem by the locals in the centre of Ljubljana. However, this is a great place for little explorations which may lead to most surprising and unpredictable finds. And when the city shines in sun ... is there anything else to wish for to spend such a beautiful sunday? ;-)

mankica

Na drugi strani.

Nekatere stvari je včasih treba pogledati iz drugega zornega kota. In zato niso prav nič manj zanimive.

Ljubljana, Narodna galerija. Razstava arhitekta Borisa Podrecce (na ogled do 2. maja 2010). / Ljubljana, National Gallery. The Boris Podrecca exhibition (open till 2nd of May 2010).

Sometimes the closer look from the other side it can be even more interesting as you could imagine.

mankica

May all beings be happy!

Nedavno sem gledala na televiziji film, ki je bil letos med drugim nominiran za oskarja. Imenuje se Burma VJ in gre za dokumentarec, ki je nekako mozaik različnih posnetkov tamkajšnjih reporterjev, ki so ilegalno in pod krinko izpostavljali svoja življenja nevarnosti, da bi dobili posnetke demonstracij, ki so se leta 2007 dogajale v Burmi. Ti posnetki pa so obkrožili svet, saj so jih preko močno varovanih mrež pošiljali v svet, na BBC, CNN, NBC ... in tako obkrožili svet. Tudi slovenske medije.

Koliko vam je poznana Burma? In koliko vam je poznano stanje tam? Zagotovo si tale zapis zasluži mesto na mojem blogu, pa četudi z njim ne bom rešila prebivalcev, ki živijo pod nenehnim psihološkim pritiskom. A dovolj je že to, da se o tem vsaj piše in razpravlja o stanju na drugem koncu sveta, na katerega radi pogosto pozabljamo ...

V preteklosti so se tam dogajale grozovite reči, umrlo je ogromno ljudi, a potem se je stanje vsaj navidezno umirilo in ljudje so nekako živeli svoje življenje. Pred dobrima dvema letoma pa se je zgodilo tisto, kar so se mnogi prebivalci bali - ponovne demonstracije. A tokrat so na ulice šli budistični menihi, ki so takoj za vojsko najbolj spoštovani v državi. Šli so na ulice in demonstrirali proti vojaški hunti, pridružili so se jim mnogi prebivalci Burme in kmalu je bilo na cestah več tisoč ljudi, a to je bilo za državo preveč. Vojaška hunta je ukrepala. Stanje je šlo tako daleč, da je prišlo do fizičnega nasilja nad menihi, vojaška hunta je opustošila nemalo templjev, meniha pa so načrtno zadrževali v priporih. In čeprav je vojaška hunta uspela zadušiti demonstracije, pa je represija v deželi še danes ena najhujših v svetovnem merilu.
In ko sem se konec preteklega leta takole sprehajala po burmanskih poteh, navezovala stike z domačini, se skušala pogovarjati o preteklosti, o dogajanju v njihovi deželi, sem izvedela bore malo. V njihovih vrstah je mnogo špijunov in ljudje se bojijo za svoj obstoj. vsakršno nestrinjanje z oblastjo bi lahko pripreljalo posameznika v zapor. A o tem se javno ne govori.
Že res, da Burma ni edina dežela s tovrstnimi problemi, a je ena od njih. Je ena tistih, kjer so kršene pravice posameznikov. In čeprav bi morda kdo rekel, da je to le etnocentristično gledanje na celotno stvar, pa si, roko na srce, ne zatiskajmo oči. To so hude stvari. Ki pa jih, dokler bodo imele interes vodilne država v svetu, ne bo mogoče rešiti. In ljudje (v večini) bodo ostali zaporniki svoje lastne države.

Da o budističnih menihih, ki so tako srčni in s svojimi budističnimi načeli še vedno verjamejo v dobroto posameznika, sploh ne govorimo ... Še dobro, da imajo vsaj Budo in zaupanje vanj. A zgodba o njih kdaj drugič.

Burma (Mjanmar). Bagan, december 2009.

Zato si danes želim le še, kot radi rečejo budisti - "May all beings be happy!"

mankica

20 years later.

... po padcu zidu. Sprehod po Berlinu je nekaj zares navdušujočega in izjemnega. Komaj čakam, da se vrnem.

... since the fall of Berlin Wall. Walking around Berlin is something extraordinary. Can't wait to visit this beautiful European city again.

mankica

For you and for me.

Vsem neverjetnim ženskam tega prečudovitega sveta!
This post is dedicated to all incredible women of this beautiful world!

mankica