Baj baj, PiKolo.

Še preden svojega PiKoloja (beri: moje rdeče kolo, porisano z zelenimi pikami in posebej spleteno ribn'ško košarico) čez zimo pospravim na toplo v kolesarnico, kjer bo pomenkoval z nekaterimi zarjavelimi in drugimi modernimi kolesi, si letošnje poletje in z njo povezano kolo, ki me spremlja na vseh mojih poteh, zagotovo zasluži objavo na mojem blogu. Rada imam poletje, ker:

... se lahko zapeljem skozi drevored in voham cvetoče češnje.
... obožujem vožnjo s kolesom zvečer, ko lahek poletni vetrič boža kožo.
... všeč mi je, ko imam na cilju vedno razmršene lase.
... se s tržnice skozi mesto lahko zapelješ s polno košarico svežega sadja.
... preprosto rada imam, ko mi PiKolo dela družbo do Trnfesta in nazaj.
... oh, kako všeč mi je, ko lahko z zvončkom zacingljam.
... zapeljem do Tivolija in se tam bosa sprehodim po jutranji travi.

... je fajn občutek, ko vse mesto stoji v prometnem zamašku, ti pa se lahko mimo vseh avtomobilov po kolesarski stezi lahko zapelješ in si doma pred vsemi drugimi.

... všeč mi je, ko jeseni zapeljem čez zlato-rjavo obarvane listke kostanjev v našem drevoredu.

Baj baj poletje! Baj baj dragi PiKolo. Kmalu bo tu pomlad, ko se spet snidemo! ;)

p.s.: slike so simbolične. pred časom mi je namreč poziralo

izjemno fotogenično mamičino staro kitajsko kolo ;)

Autumn is here. And I'll leave my PiKolo (polka dot) bike resting in my cellar for a while. I love summer time simply because:

... i can smell cherry blossom.
... fell the summer breeze on my skin.
... love shaggy (bicycle) hair style.
... my basket is full of fresh fruit.
... my bicycle takes me to Trnfest festival and back.
... love the sound of bicycle bell.
... my bike takes me to the park where I can walk barefoot on morning grass.
... don't need to stay in a traffic jam ... At least not with my car.

Goodbye, Summer! Farewell, PiKolo! See you in Spring!

mankica

Zmaga.

Ta slika, ki sem jo pred nekaj dnevi naredila sredi Prešernovega trga, kjer je imel uradni javni trening, mi je tako simpatična, da sem jo enostavno morala prilepit na blog. Pa še Zavec ostaja (poleg današnjih košarkarjev, ki so danes zmagali) velik slovenski športni junak. Ubranil je naslov svetovnega boksarskega IBF prvaka. Bravo, Mr. Simpatikus!

I took this photo few days ago in the centre of Ljubljana where Dejan Zavec had official boxing training. I love the photo so much that I simply need to post it on my blog. Zavec is professional Slovenian boxer who became IBF Welterweight Champion. Yesterday he defended the title. Keep up the good work, Mr. Simpatikus!

mankica

Strast po andaluzijsko.

Srečo imam, da mi narava mojega dela omogoča, da lahko hodim na dogdke, ki bi jih sicer verjetno pogosto (ne)vede izpustila iz svojega repertoarja obiskov kulturnih in družabnih prireditev. Tale flamenko festival, ki se je pred nekaj dnevi zgodil v središču Ljubljane, je zagotovo eden tistih, ki ga je bilo vredno obiskati. Pa ne le zaradi temperamentnega plesa, temveč tudi zaradi prečudovitih oblek, vrtnic v laseh, pahljač in strasti, ki jo je bilo čutiti v zraku. Flamenko torej tokrat skozi moje oko.

Mankica

Grafiti Ljubljane - behind the scene.

Otvoritev je megalomastično uspela. Vožnja z ladjico po Ljubljanici, pa grafitar, ki je pred našimi očmi ustvarjal grafit ... in ljudje, ki so v Makalonco prišli s posebnim namenom - si ogledati razstavo fotografij grafitov, ki sem jih posnela na ljubljanskih zidovih. Upešno in odmevno.

Zagotovo je, da grafitarstvo pogosto vrednotimo kot vandalizem in ko nam na belo fasado, na novo prebarvan rumen zid ali sivo steno kdo s črnim sprejem nariše velik znak anarhija, Green Dragons ali kaj podobnega, zagotovo nismo veseli. Tudi jaz ne bi bila, če bi na svoji bajti zagledala kakšen politično neutemeljen grafit. A vedeti moramo, da obstaja tudi tista druga stran. Obstajajo grafitarji, ki se od tistih, ki čečkajo po zidovih in puščajo svojo brezvezno sled na ljubljanskih stavbah, zelo razlikujejo. To so grafitarji, ki ustvarjajo umetniška dela. In če ste v katerem od medije zasledili katero od mojih izjav, potem veste, da sem nasprotnica grafitvo, ki s svojimi napisi iznakazijo izgled zunanje podobe mesta, podpiram pa grafitarje in grafitarstvo, ki presega več kot vel A v krogu in podobne s sprejem narisane izjave, torej grafitarstvo, ki ga definira njegova umetniška oblika. Zato ne odstopam od mnenja, da je grafitarstvo tudi umetnost in da ga lahko definira tudi estetska forma. Da o neverjetnem daru za oblike, barve, materiale in ideje, ki ga ustvarjalci legalnih ali ilegalnih grafiti poslikav, imajo, sploh ne govorimo.

Dokumentirala sem postavljanje moje velike razstave, na katero sem zelo ponosna. Kako je videti danes in jutri in kako v živo grafiti krasijo sive zidove nabrežja, pa si lahko ogledate vse do konca septembra v koritu Ljubljanice na katerem od sprehodov po nabrežju od picerije Dvor in vse do Makalonce in naprej.

Fotografska razstava grafitov združuje umetnost našega časa. Četudi bi javnemu prostoru na nek način lahko rekli galerija na prostem, pa se na tem mestu postavlja vprašanje, če je prav, da grafite vendarle razstavljamo v institucionalizirani obliki, kot je pričujoča razstava. Primarno grafiti namreč spadajo na ulico, tam so namreč nastali, tam ima svoj pomen in ostrino. Vedeti moramo, da grafiti za svoj obstoj ne potrebujejo nikakršnega priznanja in podpore umetnostnih institucij ter odobravanja kritikov, toda prav je, da jih dojemamo znotraj urbane oziroma ulične kulture. Zato bi lahko dejansko rekla, da ta razstava združuje oboje – na eni strani ulico in na drugi kulturo – in v nobeno s to razstavo ne posegam drastično. S temi umetniškimi deli torej združujem dva na videz nerazdružljiva pola: konvencionalno z nekonvencionalnim in institucionalizirano z neinstitucionaliziranim.

In zakaj ne bi mogoče vsaj za trenutek probali grafite pogledati skozi prizmo besed znanega angleškega grafitarja Banksyja:

»Grafiti niso najnižja oblika umetnosti. Čeprav se je treba vso noč plaziti naokrog in lagati mami, je dejansko ta umetniška oblika najbolj iskrena med vsemi. Tu ni nobenega elitizma ali vrveža, razstavlja se na nekaterih najboljših stenah, ki jih mesto lahko ponudi, in nikogar ne odvrne višina vstopnine« (Banksy 2005, 9).

It looks like photo exhibition Ljubljana Graffiti is going to be very successful. According to many Slovenian media journalists and photographers who were presented at the press conference before the opening, they like the theme of the exhibition very much. The opening was magnificent.

I'm posting few photos behind the scene of preparing the exhibition of 12 graffiti photos which I made in the streets of Ljubljana between 2007 and 2010. So, what else to say about Graffiti art which I am very much fascinated by since 2005. People have different feelings about graffiti subculture. Some believe Graffiti Art is absolutely vandalism, but on the other hand some people believe is absolutely art. It depends where you live and what's your attitude to urban culture, I guess. Every city in the World has some graffiti walls and everywhere I go I try to find them. This is my graffiti story. I hope you like it.

mankica

Licitacija. 1107.

Neponovljiv, edinstven, barvit, unikaten, urban. Vse to so pridevniki za urbano delo, včeraj ustvarjeno na odprtju moje fotografske razstave Grafiti Ljubljane. Avtor iz klana 1107 je ustvaril tale grafit, zato dragi ljubitelji urbane umetnosti, na licitacijo ponujam tale grafit, ki je enkratno umetniško delo. Velikost: 4 x 1,25 m. Izkupiček gre za avtorja grafita. Licitiramo v komentarjih pod tem postom. Koliko ponudiš ti?

Za več info (more info) mi pišite na mankica@gmail.com

This is a graffiti auction. This piece of art, specially made for the occasion, was created yesterday at the opening of my big photo exhibition Ljubljana Graffiti. Author is a member of the 1107 crew. Size: 4 x 1,25 m. Money collected at the auction goes for the graffiti artist. What's your offer for this unique graffiti piece?

mankica

Ljubljanski zidovi.

Grafiti Ljubljane kot jih skozi svoj objektiv vidim jaz. In izbor 12 grafitov z ljubljanskih zidov, ki sem jih zbirala vse od leta 2005. Moja zbirka obsega nekaj tisoč fotografij, zato je bil izbor tistih, ki bodo od prihodnjega tedna nabrežje Ljubljanice krasili dva meseca, toliko težji. Več o razstavi in otvoritvi že kmalu.

Graffiti art through my eyes. 12 photos selected out of few thousands, made in five years on the streets of Slovenia's capital. More info of big (opening of) photo exhibition Ljubljana Graffiti coming soon.

mankica

danes. in jutri.

ko je sonce, si zaželim deževnega dne. a ko ta pride, si želim sonca, ko se lahko s kolesom zapeljem čez porisan asvalt s kredo in skozi zgodbe nekih ljudi. rada imam sončne dni.

today and tomorrow. sometimes i wish in this crazy super hot summer the rainy day would come. my wish came true today! it's been raining since morning. however, at this very moment i wish i could drive around with my bike, catching moments passing by and feel the wind in my hair ... hopefully tomorrow is going to be a sunny day again. now is the right time for remembering beautiful moments.

mankica

Sobota.

Na Art Marketu. In skok do naše najljubše cvetličarke na tržnici.

Saturday spent on Ljubljana's Art Market. And this beautiful bunch of flowers made by our favourite florist.

mankica

Hišice iz kart.

Odletela sem med oblake. Tja, kjer ptički čivkajo iz zraka in tja, kjer se veter podi nad njihova krila. Poletela sem tja, kjer se sonce daleč za grajskim hribom prebuja in tja, kjer so še tako velikanske stavbe videti kot hišice iz kart. Opazovala sem avtomobile, ki se kot figurice premikajo po cestah, označenih z belimi in rumenimi črtami, in opazovala sem jutranje pozdrave mimoidočih ljudi, ki so se odpravljali v službo. Tokrat so bili prav vsi majhni in povsem enaki - vsi so kot majhne raznobarvne pikice prečkali zebro, se ustavili pri bližnjem prodajalcu rogljičkov in za s sabo zaprli nihajoča vrata službe, nato pa izginili v hišice iz kart ... to je moj pogled na(d) mojo Ljubljano.

I have flown away ... above the clouds, where only birds can become your best friends. I've seen magical scenes of my beautiful hometown where big buildings looked like houses made of cards and people became just small dots wondering around. This is the way I see Ljubljana from above. And I love it. And this post is for all of my friends around the world who haven't visited Slovenia yet. It's beautiful, isn't it? ;)

mankica