nedelja, 17. oktober 2010

The City of Berlin.

Bila sem v Berlinu. Spet. Kmalu objavim serijo fotk iz tega mesta, o katerem bi bilo mogoče govoriti le v superlativih.

I went to Berlin. Again. More photos of this great European city coming soon. Stay tuned!

mankica

torek, 21. september 2010

Selotejp.

Kot verjetno že veste, sem velika ljubiteljica urbane umetnosti. Tokrat se je urbana kultura združila z oglaševanjem in slovenski street artisti so v okviru akcije slovenskega mobilnega operaterja z barvnimi selotejpi ustvarili totalno super kulske veleplakate v Ljubljani pri Knafljevem prehodu, ob Tobačni in na Emoniki.

Vsak s svojo idejo in vsi z enakimi barvami. Rumena, roza, črna in modra. Všeč mi je! In totalno všeč so mi dela, ki so jih ustvarili Kitsch Nitsch, Klan 1107, Fejzo, Jurij Lozić, Tilen Sepič, Žiga Artnak, Subtotal, Luka Uršič, Petar Perčič, Stella in Sigmund.

Končno se je tudi pri nas začela razvijati "lepljiva umetnost" in ja, tudi s selotejpi, ki tokrat nadomeščajo spreje, čopiče, šablone ... je mogoče ustvariti noro super urbane intervencije, ki me vedno znova tako zelo razveselijo.


Slovenian street artists (Kitsch Nitsch, Klan 1107, Fejzo, Jurij Lozić, Tilen Sepič, Žiga Artnak, Subtotal, Luka Uršič, Petar Perčič, Stella and Sigmund) made a really great urban intervention in cooperation with one of best known Slovenian mobile operator. They created jumbo posters made with different colors of tapes in the centre of Ljubljana. Their art work look amazing!

mankica

sreda, 8. september 2010

Baj baj, PiKolo.

Še preden svojega PiKoloja (beri: moje rdeče kolo, porisano z zelenimi pikami in posebej spleteno ribn'ško košarico) čez zimo pospravim na toplo v kolesarnico, kjer bo pomenkoval z nekaterimi zarjavelimi in drugimi modernimi kolesi, si letošnje poletje in z njo povezano kolo, ki me spremlja na vseh mojih poteh, zagotovo zasluži objavo na mojem blogu. Rada imam poletje, ker:

... se lahko zapeljem skozi drevored in voham cvetoče češnje.
... obožujem vožnjo s kolesom zvečer, ko lahek poletni vetrič boža kožo.
... všeč mi je, ko imam na cilju vedno razmršene lase.

... se s tržnice skozi mesto lahko zapelješ s polno košarico svežega sadja.

... preprosto rada imam, ko mi PiKolo dela družbo do Trnfesta in nazaj.

... oh, kako všeč mi je, ko lahko z zvončkom zacingljam.

... zapeljem do Tivolija in se tam bosa sprehodim po jutranji travi.
... je fajn občutek, ko vse mesto stoji v prometnem zamašku, ti pa se lahko mimo vseh avtomobilov po kolesarski stezi lahko zapelješ in si doma pred vsemi drugimi.
... všeč mi je, ko jeseni zapeljem čez zlato-rjavo obarvane listke kostanjev v našem drevoredu.


Baj baj poletje! Baj baj dragi PiKolo. Kmalu bo tu pomlad, ko se spet snidemo! ;)

p.s.: slike so simbolične. pred časom mi je namreč poziralo
izjemno fotogenično mamičino staro kitajsko kolo ;)

Autumn is here. And I'll leave my PiKolo (polka dot) bike resting in my cellar for a while. I love summer time simply because:

... i can smell cherry blossom.

... fell the summer breeze on my skin.

... love shaggy (bicycle) hair style.
... my basket is full of fresh fruit.
... my bicycle takes me to Trnfest festival and back.

... love the sound of bicycle bell.

... my bike takes me to the park where I can walk barefoot on morning grass.
... don't need to stay in a traffic jam ... At least not with my car.

Goodbye, Summer! Farewell, PiKolo! See you in Spring!


mankica

nedelja, 5. september 2010

Zmaga.

Ta slika, ki sem jo pred nekaj dnevi naredila sredi Prešernovega trga, kjer je imel uradni javni trening, mi je tako simpatična, da sem jo enostavno morala prilepit na blog. Pa še Zavec ostaja (poleg današnjih košarkarjev, ki so danes zmagali) velik slovenski športni junak. Ubranil je naslov svetovnega boksarskega IBF prvaka. Bravo, Mr. Simpatikus!
I took this photo few days ago in the centre of Ljubljana where Dejan Zavec had official boxing training. I love the photo so much that I simply need to post it on my blog. Zavec is professional Slovenian boxer who became IBF Welterweight Champion. Yesterday he defended the title. Keep up the good work, Mr. Simpatikus!

mankica

torek, 31. avgust 2010

Strast po andaluzijsko.


Srečo imam, da mi narava mojega dela omogoča, da lahko hodim na dogdke, ki bi jih sicer verjetno pogosto (ne)vede izpustila iz svojega repertoarja obiskov kulturnih in družabnih prireditev. Tale flamenko festival, ki se je pred nekaj dnevi zgodil v središču Ljubljane, je zagotovo eden tistih, ki ga je bilo vredno obiskati. Pa ne le zaradi temperamentnega plesa, temveč tudi zaradi prečudovitih oblek, vrtnic v laseh, pahljač in strasti, ki jo je bilo čutiti v zraku. Flamenko torej tokrat skozi moje oko.

Mankica

petek, 6. avgust 2010

Grafiti Ljubljane - behind the scene.

Otvoritev je megalomastično uspela. Vožnja z ladjico po Ljubljanici, pa grafitar, ki je pred našimi očmi ustvarjal grafit ... in ljudje, ki so v Makalonco prišli s posebnim namenom - si ogledati razstavo fotografij grafitov, ki sem jih posnela na ljubljanskih zidovih. Upešno in odmevno.

Zagotovo je, da grafitarstvo pogosto vrednotimo kot vandalizem in ko nam na belo fasado, na novo prebarvan rumen zid ali sivo steno kdo s črnim sprejem nariše velik znak anarhija, Green Dragons ali kaj podobnega, zagotovo nismo veseli. Tudi jaz ne bi bila, če bi na svoji bajti zagledala kakšen politično neutemeljen grafit. A vedeti moramo, da obstaja tudi tista druga stran. Obstajajo grafitarji, ki se od tistih, ki čečkajo po zidovih in puščajo svojo brezvezno sled na ljubljanskih stavbah, zelo razlikujejo. To so grafitarji, ki ustvarjajo umetniška dela. In če ste v katerem od medije zasledili katero od mojih izjav, potem veste, da sem nasprotnica grafitvo, ki s svojimi napisi iznakazijo izgled zunanje podobe mesta, podpiram pa grafitarje in grafitarstvo, ki presega več kot vel A v krogu in podobne s sprejem narisane izjave, torej grafitarstvo, ki ga definira njegova umetniška oblika. Zato ne odstopam od mnenja, da je grafitarstvo tudi umetnost in da ga lahko definira tudi estetska forma. Da o neverjetnem daru za oblike, barve, materiale in ideje, ki ga ustvarjalci legalnih ali ilegalnih grafiti poslikav, imajo, sploh ne govorimo.

Dokumentirala sem postavljanje moje velike razstave, na katero sem zelo ponosna. Kako je videti danes in jutri in kako v živo grafiti krasijo sive zidove nabrežja, pa si lahko ogledate vse do konca septembra v koritu Ljubljanice na katerem od sprehodov po nabrežju od picerije Dvor in vse do Makalonce in naprej.

Fotografska razstava grafitov združuje umetnost našega časa. Četudi bi javnemu prostoru na nek način lahko rekli galerija na prostem, pa se na tem mestu postavlja vprašanje, če je prav, da grafite vendarle razstavljamo v institucionalizirani obliki, kot je pričujoča razstava. Primarno grafiti namreč spadajo na ulico, tam so namreč nastali, tam ima svoj pomen in ostrino. Vedeti moramo, da grafiti za svoj obstoj ne potrebujejo nikakršnega priznanja in podpore umetnostnih institucij ter odobravanja kritikov, toda prav je, da jih dojemamo znotraj urbane oziroma ulične kulture. Zato bi lahko dejansko rekla, da ta razstava združuje oboje – na eni strani ulico in na drugi kulturo – in v nobeno s to razstavo ne posegam drastično. S temi umetniškimi deli torej združujem dva na videz nerazdružljiva pola: konvencionalno z nekonvencionalnim in institucionalizirano z neinstitucionaliziranim.

In zakaj ne bi mogoče vsaj za trenutek probali grafite pogledati skozi prizmo besed znanega angleškega grafitarja Banksyja:

»Grafiti niso najnižja oblika umetnosti. Čeprav se je treba vso noč plaziti naokrog in lagati mami, je dejansko ta umetniška oblika najbolj iskrena med vsemi. Tu ni nobenega elitizma ali vrveža, razstavlja se na nekaterih najboljših stenah, ki jih mesto lahko ponudi, in nikogar ne odvrne višina vstopnine« (Banksy 2005, 9).


It looks like photo exhibition Ljubljana Graffiti is going to be very successful. According to many Slovenian media journalists and photographers who were presented at the press conference before the opening, they like the theme of the exhibition very much. The opening was magnificent.


I'm posting few photos behind the scene of preparing the exhibition of 12 graffiti photos which I made in the streets of Ljubljana between 2007 and 2010. So, what else to say about Graffiti art which I am very much fascinated by since 2005. People have different feelings about graffiti subculture. Some believe Graffiti Art is absolutely vandalism, but on the other hand some people believe is absolutely art. It depends where you live and what's your attitude to urban culture, I guess. Every city in the World has some graffiti walls and everywhere I go I try to find them. This is my graffiti story. I hope you like it.


mankica