Po sledeh jetijev ...

Zunaj že nevem-kateri-dan pada dež. Še dobro, da sem vsaj konec tedna skakala po snegu in po kakšnih treh sezonah stala na smučkah. Vsako leto pride nekaj vmes in potem je že božič pa novo leto, pa januar in februar, ko me odnese na kakšen drugi konec sveta pa spet ne vidim snega. Zato sem nadvse vesela, da mi je letos le uspelo se podati na bele strmine. Oh, kako poetično se sliši to. No ja, pa saj je vendarle bilo! Ko sem takole smučala v megli, ko se ni videlo niti dva metra naprej pa ko je sneg pikal in veter pihal v tiste kotičke obraza, ki niso bili zakriti z očali, kapo ali šalom ... tanajbolj vztrajni pa so smučali tudi v dežju, če je le bilo tako. No ja, kljub vsemu. Še dobro, da nismo obtičali nekje tam v Dolomitih, odkoder nekaj sto Slovencev ne more. Mi smo se tolažili s kepanjem, skakanjem po snegu, sneženimi igrami, kuhanim vinčkom, družabnimi igrami in v apartmaju tu in tam prekleli vreme. Pa nič zato, ker če je družba fajn, potem je tudi sneg postranska dejavnost, ki je tu in tam pač tudi vzrok, zakaj smo sploh šli na smučanje :)
Še vedno pa sem zelooooo optimistična in čakam na sneg do nižin (beri: v Ljubljani!), da se bom lahko sprehodila skozi tisto ... belo Ljubljano ... in opazovala svetlikajoče lučke na bližnjih drevesih. Ta prednovoletni čas pač ima svoj čar.

Tukaj je nekaj utrinkov s smučanja. Aja pa še to, tokrat sem se 'afnala' z očijevo igračko, kompaktnim Fujijem in prav fletno je bilo naokoli hoditi z miniaturnim fotoaparatom, ki ga lahko pospraviš celo v žep! ;))

Pa smo šli na pot .... po dežju, proti Italiji.
Ogled filma Pretty Woman (že ene destič :)), potem pa naslednjih sedem
ur čebljanje o pomembnih in manj pomembnih rečeh ...


Potem pa v apartma. C 25. Super vzdušje, najboljši cimri, pa tudi hecni sosedje, ki so vsak dan vsaj nekajkrat potrkali na naš apartma, si prišli sposoditi sol, pa brezalkoholno (!) pijačo (verjetno za mešanje :)), pa tudi masažo so nudili. Najboljši sosed, ali kako že pravijo pri Mercatorju? :)
... in večerja. :) Hrane ponavadi ne objavljam na blogu, ampak tokrač bo pač izjema, ker je pač vključena v zgodbo :))


Nekaj radosti na snegu. Kako otročji lahko postaneš, ko se v daljavi smehlja sneženi mož ali pa ko v snegu delaš angelčke ... let it snow let it snow leti it snow ... :)


Imeli smo dež pa sneg pa dež in sneg. Pa čeprav vreme le ni bilo najboljše, je bilo zjutraj tako super gledati skozi okno in na toplem piti vroči čaj. Mmmmmmm.


Bilo je nekaj smučanja in akcija. Spodnja slika je taka športna, ane? ;) Smučar v akciji. hihihi. Pa to nisem jaz! :) Padla sem ene trikrat, pa še to na ravnem!!! :)

Smučati po treh letih je bilo super. Zares. In se peljati na sedežnici. In uživati v snegu. In se sprehajati po snegu ...


Zvečer pa. Imeli smo se fajn, ane? :) Ta utripajoča tla pa so fleširala 100 na uro. :)

Komaj že čakam naslednji izlet neznano kam! ;) Ko bomo mogoče našli sledi jetijev ...

mankica