petek, 7. november 2008

London it is.



Pred časom sem napovedala za na obisk sestrični v Londonu, ki tam že nekaj časa živi. In mesto doživela v vsem svojem čaru. No ja, po moje je za poročanje o Londonu sicer trenutno še najbolj primeren Matjaž, ampak vseeno - jaz sem to prestolnico doživela na svoj način ... Hja, resda mi turistične točke tudi tokrat niso ušle, kakopak, toda med pohajanjem po ulicah tega velikega mesta, sem se znova in znova izgubila med raznobarvnimi uličicami. Namerno. In zavila v lokalno trgovinico s knjigami o grafitih, šla na tržnico, kjer so za en funt prodajali svašta, od plastičnih vžigalnikov absurdnih oblik, do obešalnikov in oblek. Jedla sem na nedeljski mednarodni tržnici hrane, prečikirala muzikale po mestu, bila na lovu za Amy Winehouse (a se ji res v Sloveniji po novem reče Vinska hiša??), poslušala mnenja ljudi na Speaker's Cornerju, bila točno opoldne pod Big Benom, prešnofala trgovine na Oxford Streetu, se srečala z Batmanom in Robinom, opazovala mimovozeče rdeče Double-deckerje, lovila ničti poldnevnik na Greenwichu, čitala Shakespearova besedila na stenah gledališča Globe, se sprehajala po Tate Modern ... Zdi se, da je London vedno drugačen. Zdi se mi, da ga krasijo vedno nove stvari. In všeč mi je, ker lahko sredi ulice hodiš oblečen v kariraste hlače, črtaso majico, rožasto jopico, s kodrlajsastimi očali, po možnosti pa še z zelenim klobukom na glavi. In prav nihče te ne bo čudno gledal. Pa četudi po mestu hodiš z velikim ogledalom v roki ... :)



Londonske ulice v vsem svojem sijaju (pa naj bo bleščeč ali pa že malo spran in umazan) ... tukaj (klikni na spodnjo 'play' puščico) si lahko ogledate filmček (dostopen tudi tukaj). Enjoy! ;)
--


mankica

p.s. kvaliteta filmčka se je pokvarila, ko sem ga uploadala, tko da se opravičujem. novodobna tehnika... :)

sreda, 5. november 2008

New Era.

"If You're walking down the right path and you're willing to keep walking, eventually you'll make progress."
Barack Obama, 44. predsednik ZDA


Obama na pločniku. San Francisco. May 2008.

Pravijo, da je pred nami nova doba. Pravijo, da prihajajo drugačni - boljši časi. Volitve v mogočnih ZDA so mimo. Zdaj prvega temnopoltega predsednika - mar ni to velik napredek za Ameriko? - častijo in ga kujejo v zvezde. Ljudje mu zaupajo. Obljubil je veliko. Pa bo to tudi izpolnil? A ta trenutek to sploh ni tako zelo važno, ker ... čas je za spremembe. Menda so bili ljudje v ZDA tako evforični - le kako ne bi bili, ko pa je predsedniška tekma trajala tako dolgo (o kampanji sem pisala pred časom) - da so celo jokali. Nadvse ponosni Američani (bomo mar mi tudi kdaj sposobni toliko čustev, ko bomo govorili o politiki) so še pred časom izražali svoje mnenje in se opredeljevali za programe, ki so jih obljubljali predsedniški kandidati. Ob prebiranju člankov in gledanju mnogih video posnetkov, bi se mi to pretirano veselje in vse, kar je povezano s (morda?) prevelikim vesljem ob konni zmagi Obame zdelo zares pretirano ... ampak v Ameriki ne. Ker pač to je njihov način. Nalepke Volil sem so se svetlikale na Američanih, ki so podporo izrazili bodisi enemu bodisi drugemu kandidatu, mnogi pa so ponosno razkazovali tudi klobuke, zastavice, majice in priponke z imenom Obame ali McCaina.

Tudi številni zvezdniki (izvzemimo Arnija pa ... a je bil sploh še kdo drugi?) so bili za Obamo. Menda bo J-Lo celo pesem posvetila novizvoljenemu temnopoltemu predsedniku. Vsi so hodili naokoli v majicah z njegovo podobo in si nalepke z napisom Obama '08 lepili malodane vsepovsod in z zastavicami mahali kot da so plačani zato. Odkrito zanj je bil Chris Rock, pa Robert De Niro in Matt Damon ter Will Smith, da o Oprah sploh ne govorimo. A vendar me je, ne vem zakaj, najbolj nasmejal, moj najljubši, a tokrat resnobni, Tom Hanks, ki je podal naslednje mnenje: "Želim si, da bi bil naslednji predsednik Združenih držav Barack Obama ... kot znana osebnost vem, da je moja opredelitev vplivala tudi na vas. Odločil sem se za vas."
Novoizvoljeni predsednik je imel lep govor v Chicagu, no ja, priznajmo, da je tudi McCain prav lepo povedal nekaj besed ob porazu.

Manjša evforija, no, tako se vsaj zdi, je zajela tudi Slovenijo. Nekaj prebivalcev naše ljube deželice je šlo celo na vzporedne wanna-be-ameriške-volitve in glasovalo. Za Obamo, kakopak. Sicer pa. Tudi jaz se veselim spremembe. Verjamem, da pozitivne. Posledično dobrodošle za cel svet. Saj ... če zdaj ne bo sprememb in če se zdaj kaj korenito ne spremeni ... hja, potem nas je Obama dobro 'nafarbal' ...

Proud to be American. NYC. May 2007.

mankica

ponedeljek, 3. november 2008

Danes.

... naj bo zares imeniten dan! :)

Plumeria. Lovina beach - Bali. October 2008.

mankica

sobota, 1. november 2008

Funeral Ceremony.


V poklon vsem tistim, ki jih ni več med nami. Pri nas je obeleževanje praznikov, kot je današnji nekaj, kar povezujemo z žalostjo. Črnina. Na drugih koncih sveta smrt dojemajo kot nekaj naravnega. Nekaj lepega, saj naj bi bil to naraven proces, skozi katerega gre vsak človek. Po smrti naj bi se ponovno rodili in nadaljevali svojo pot. Prav zato ljubljene osebe pokopljejo z vsemi častmi, nekajdnevne ceremonije pa so celo v znamenju veselja in smeha. Na Sulaveziju (tam sem posnela tudi spodnjo fotko) pokojniku v čast zakoljejo bivole, na ceremonijo, ki traja tudi pet dni, pa povabijo sorodnike, prijatelje, sosede od vsepovsod in se z njimi veselijo spomina na mrtvega in življenja pokojnega ... Vsaka kultura pač po svoje časti preminule in danes se mi spominjamo tistih, ki so nekoč bili med nami. Pa vendar - ne samo danes.

Funeral Ceremony. Tana Toraja - Sulawesi. October 2008.

mankica

četrtek, 30. oktober 2008

I Feel. Green. Today.


Danes se skrivamo nekje pod sivimi oblaki. Veter nam šviga skozi lase in jih mrši na vse strani. Luže jutranjega deževja se še niso povsem posušile, ob pločnikih pa zlati drevesni listki še kar čakajo, da jih večerni veter odpihne na drugi konec mesta. Kolesarjev na ulicah skoraj ni več, vse več pa je tistih večernih sprehajalcev ob Ljubljanici, ki mislim pustijo svojo pot ... danes sanjam, da je vse zeleno. Danes sanjam zeleno. Danes čutim vsa tista prostrana riževa polja, med katerimi zvečer slišiš čričke. Vsa tista polja, med katerimi se v soncu lesketajo bilke in plapolajo v smeri vetra z vzhoda ... pa četudi bo jutri še en siv dan. Verjamem, da nas kmalu preseneti sonce.

Rice fields. Near Ubud - Bali. October 2008.

mankica

torek, 28. oktober 2008

Lahko noč, sanjači!

Zaželim vam še lahko noč! Nekje na drugem koncu sveta že sanjajo, ponekod so se pravkar zbudili ... :) Pri nas je danes deževna. A vendar - naj bo krasna noč!

Sweet dreams. Java. October 2008.

mankica

sobota, 25. oktober 2008

Daa Daa Indonesia!

Brothers. Yogyakata. October 2008.

Ali nasvidenje prekrasna Azija! O ja, bilo je krasno. Bilo je sanjsko. Bilo je ... bila je moja Azija. Tisti konec sveta, kamor rada pobegnem vsaj enkrat na leto. To je taista krasna Azija, ki ima toliko krasnih ljudi. To je tam, kjer lahko iščes svoje sanje, si naslikaš prizore in jih doziviš v vsej svoji veličini. Pa vonjaš začinbe na lokalni tržnici, opazuješ male rižeke, ki s svojimi poševnimi okicami skačejo naokoli in s svojimi škrbastimi nasmeški razširjajo pozitivno eneregijo. Lahko se preprosto potopiš med zvoke zvončkov v bližnjem templju ali pa si povabljen na obisk h kraljici ... :) nešteto zanimivih dogodivščin in se več krasnih stvari ... toliko krasnega.
Zaenkrat samo ena in hkrati ena izmed prvih slikic, posnetih an potovanju, vzeta iz prve mape fotk. :) Tokrat pa res obljubim, da prilepim kaj še kmalu, ker zdaj vam imam za pokazati zares veliko.


Se slišimo! Kmalu.

Do tedaj pa kličem samo še, nasvidenje Indonezija! Slovenija, dobrodošla!

mankica

ponedeljek, 20. oktober 2008

Singapore it is.

Samo na hitro. Ker cas tako bezi ... Vse je okej z mano (ce je koga ze kaj skrbelo ;))
Na Baliju so me povabili na pravo tradicionalno balijsko poroko, na Lovina beach ob soncnem vzhodu na morju gledala delfine, prezivela full moon ceremony (ob polni luni imajo veliko ceremonijo, pride celo mesto v tempelj in tam molijo, plesejo, muzika odmeva vse naokoli, zvoncki cingljajo, otroci razigrano skacejo naokoli ... no jst sm nabasala glh tapravi dan), na rajskih otokih Gili Islands iskala izgubljenega malega Nema (ja, ribe in korale so take, kot da bi jih narisal), danes ponoci pa prispela v Singapur, kjer me je na postelji hostla pricakal simpaticen napis za dobrodoslico. Super je. Le kako drugace bi lahko bilo? :) hehe.


Se slisimo. Kmalu!

Do tedaj pa, dobro jutro, Slovenija, lep dan, Singapur!

mankica

sreda, 8. oktober 2008

Na obisku pri kraljici.

Nimam kaj veliko casa, da bi pisala. Ce ne zmanjka elektrike, ali pa ce niso zaprti ze vsi internetni kafici, pa spet pride kaj vmes, da mi ne usupe napisati... Na Javi je bilo super, med drugim so me domacini nekajkrat zamenjali za filmsko zvezdo in se z mano slikali tudi po vec kot pol ure. Na Sulaveziju sem bila na obisku pri kraljici v Tana Toraji. Na Bali pa prispela ravno vceraj, kjer je bil nemogoc naliv. Povsem taksen, ki za tovrstne rajske otoke kot je Bali, ni ravno znacilno ... :) a danes me je kljub vsemu zjutraj ze pricakal soncek. :) Tukaj je vse okej, super je! In prav nic vam ne zavidam nizkih temperatur tam dalec v nasi ljubi dezelici pod Alpami ;) posiljam pa mnogo pozdravckov k vam, na drugi konec sveta!




Se slisimo. Kmalu (upam, da cim prej :))!


Do tedaj pa vam zelim krasen preostanek dneva in klicem, lahko noc Bali!

mankica

ponedeljek, 29. september 2008

Indonesia here I come ...

Še nekaj ur me loči od potovanja na moj najljubši konec sveta! Jutri odpotujem v mojo Azijo. Tokrat na indonezijski konec - v svet, kjer so doma krasni ljudje ... Komaj že čakam! In tudi oglasim se kaj z novimi dogodivščinami ... ;)

Se slišimo. Kmalu!


Do tedaj pa želim zares kra
sen dan!


mankica

nedelja, 28. september 2008

Umetnost veličastne kostumografije.


Narodni muzej Slovenije gosti veličastno razstavo. V njej razstavlja Alan Hranitelj. Veliki umetnik našega časa. In tam so skulpture, ki si jih lahko zamisli le domišljija ... Ko moda preseže svojo osnovno obliko in ko moda preseže samo sebe. Njegove stvaritve so veličastne, edinstvene, ekstravagantne, perfektne in takšne kot iz sanj. Umetnost veličastne kostumografije. In komaj že čakam, da vidim, kaj je ustvaril za svetovno znan Cirque du Solei ...



Modne stvaritve Alana Hranitelja - razstava Jesen, zima 2008/09
Narodni muzej Slovenije - od 25. septembra do 25. oktobra 2008

mankica

sobota, 27. september 2008

Danes: Sklepno dejanje Art marketa 2008!


Pred nami je zadnje dejanje letošnjega Art marketa 2008! Zato te še zadnjič letos vabim na ljubljanski Montmartre ;)
na Šuštarskem mostu, kjer bodo letele razigrane Dišeče dobre Vile in Male Gozdne Vile ter čarobni zvezdni prah posipavale na vse sanjače! :)
Naj ti zašepetam, da bo danes res velika izbira razigranh Dobrih Vil. Ker bova letos zadnjič gostili magičen vilinski dan, sva jih z mami pripravile cel kup.
Da boš lahko izbral/a svojo razigrano in tvojo najljubšo Dobro Vilo, ki ti bo izpolnila skrito željo!

©Dobre Vile. Mavrične in magične.
Zagotovo je med njimi tudi Tvoja najljubša.
made by
Mankica


In prav te Vile bodo s sabo prinesle tudi magičen svet raznobarvnih metuljev, unikatnega nakita in mavričnega zelenega travnika ter unikatnega sveta, kjer so doma tudi sanje ...

Pridi pogledat! Ne bo ti žal. Danes zadnjič med 9. in 16. uro na Čevljarskem mostu v Ljubljani!
Moje stojnice z unikatnimi Vilami, Kokoškami, pa raznobarvnimi uhani in prstani res ni težko zgrešiti (išči zeleno travo, mah, rožice, metuljčke, Vile ...) ;)


Se vidimo danes na ArtMarketu! Kjer se mladi umetniki predstavljamo s svojimi unikatno izdelanimi izdelki vseh barv in oblik.Takšnimi iz sanj. Ki ti polepšajo dan. Naj bo mavričen in razigran!


Vabljeniiiiiii!!!! :)

mankica

sreda, 24. september 2008

Days with my bicycle.

Poletja se počasi poslavlja in hiti v tople kraje na drugi konec sveta. V naši deželi je že jesen. In večeri v Ljubljani postajajo vse bolj megleni, tu in tam pa po uličicah zapiha tudi že pravi zimski vetrič. In če je poletje imelo svoj čar, ko si se brezskrbno sprehajal ob Ljubljanici, občudoval zvezdne utrinke (hja, teh je bilo letos bore malo), obul najljubše natikače, se sredi mesta osvežil z mrzlo limonado ali slastnim sladoledom, pa bo tudi zima zagotovo prinesla veliko lepega. Decembra se bo super sprehajati ob štantih z neuporabno in kičasto "robo". A to da decembru prav poseben novoletni pridih. Pa tudi prijatelji in vroči kuhan vinček pri Zlati ribici, pa novoletna radost in božične pesmi. Kepanje in delanje angelčkov v snegu, in snežinke, ki se ti raztopijo na nosu ... Ja, zares vsak letni čas je poseben. In če jesen s svojimi zlatimi listki že trka na vrata, z veseljem s svojim pikčastim kolesom odbrzim še na tisti konec Ljubljane, kjer me čakajo opravki. Ker kmalu bo Piko (morda se bo komu zdelo popolnoma noro, a tako sem poimenovala moje kolo, ja :)) le še sameval v kolesarnici ... A samo čez zimo. Ker potem bo tu spet pomlad in poletje ....


mankica

sobota, 20. september 2008

The Taste of Polska.


In okušanje te žgane pijače ... je pisalo na eni izmed izložb na glavni ulici Krakova. Pa ne samo to. Izbiraš lahko tudi med 'komunistično turo', ponujajo pa tudi izlet po poteh papeža Janeza Pavla II. ... da o kavarni z imenom Migrena sploh ne omenjam ... :)

Povabilo na Poljsko in številne nove dogodivščine v tej evropski državi. In čeprav prvič na tistem koncu, sem popolnoma navdušena nad ljudmi, zgodovino mesta, kulturo, umetnostjo. A hkrati šokirana nad vsemi prizori, ki so se zgodili v Auschwitzu ... zame bo zgodovina, ki se je dogajala na tistem mestu, za vedno ostala nekaj nepojmljivega. Kakšno zlo človeštva.
A v Krakov se zagotovo še vrnem. Ko bo sijalo sonce, saj mesto zagotovo zaživi in zažari - verjetno nekako tako kot Ljubljana ...



Life on the Street.
Tako drugače kot pri nas, a vendar tako zelo podobno.




Polish Vodka Tasting: 60 PLN.



Street Art.

Umetniška slika: 800 PLN
Ognjeni spektakel: evro ali dva
Graffiti: brezplačno



Pope John paul II.
Veliki Poljak. Nekoč. In danes.



No words needed.
Bes in bolečina.

Da se nikoli ne bi ponovilo.



mankica

Dobrodošli v svet vilinskih sanj!


Živjo! Zadnje dni sem se potepala po Krakovu, zato se tudi na blogu ni kaj dosti dogajalo... A zdaj sem že nazaj in tole so me Dobre vile prosile takoj, ko sem se včeraj vrnila ... :) Posredujem njihovo sporočilo ;)


"Samo še dvakrat se vidimo. Letošnja sezona na ArtMarketu se bo kmalu končala! Samo še danes in naslednjič (če nam bo le vreme naklonjeno) smo tam... Seveda, in tudi danes bomo na Šuštarskem mostu letele razigrane Dišeče dobre Vile in Male Gozdne Vile ter čarobni zvezdni prah posipavale na vse sanjače! Točno tam, kjer so doma raznobarvni metulji, najbolj skrite sanje, dišeče rožice, hecne kokoške - in mnogo tistega, ki očara ... ;)

©Spogledljivke - Pikčaste kokoške. :)

Upam, da se kmalu vidimo! Danes je ravnopravšnja sobota za sprehod po naši prestolnici! Pridi pogledat! Danes, od 9h do 16h sredi Šuštarskega mosta. Ne bo ti žal. Obljubim! ;)"


Anhilna Lorinten! (krasno srečo po vilinsko)

Vila Rozina

ponedeljek, 15. september 2008

Velikemu pisatelju.


To objavo posvečam velikemu umetniku, ki ga zelo cenim. Velikemu pisatelju, ki bi danes praznoval častitljivih 100 let. In piscu, ki je zaslužen, da sem po njem podedovala nekaj tiste umetniške žilice za pisanje ... in čeprav se ponavadi ne hvalim s tem in čeprav mnogo ljudi sploh ne ve, da sem njegova vnukinja, se mi zdi danes prav, da je ta post vendarle posvečen mojemu dediju Mišku! Ne nisva se srečala, saj je umrl dve leti pred mojim rojstvom, sva pa morda vendarle na nek način povezana. Moj rojstni dan je namreč samo en dan pred njegovim in verjamem, da to ni naključje ... in verjetno ni naključje, da mi je ime Mankica. Ime sem dobila po prababici ...
Povedali so mi, da je bil krasen človek. Povedali so mi, da je imel rad otroke, rad je lovil ribe, da je rad imel svoje prekmurske ljudi. Z besedo je slikal Muro in vse tiste dobre ljudi. Prekmurje je predstavil skozi svoje oči, takšno, resnično in povsem naravno. Bil je poseben človek. O njem je bilo zapisanih veliko lepih besed. In če gre verjeti ljudem, ki so ga poznali, lahko rečem, da mi je žal, da sva se zgrešila ... a beseda je živa. Naprej živijo tudi podobe na črno-belih fotografijah, njegove knjige in ponatisnjene besede z raznovrstnimi platnicami in naslovi, pisma mnogim ljudem, rokopisi, njegov pisalni stroj v delovni sobi, očala, ki so ostala tam pa klobuk in svinčnik ... Pa tudi vse tisto, kar ga je naredilo tako velikega ... Je pisatelj, ki je prejel tri! Prešernove nagrade, najvišja priznanja na področju slovenske umetnosti - kot nihče prej in nihče kasneje. Zadnjo in hrati najimenitnejšo je dobiI za življenjsko delo, roman Strici so mi povedali. Je pisatelj, katerega opus presega 50 knjig, med rekorde v slovenskem založništvu pa se lahko zapiše z romanom, ki je izšel v nakladi 80.000! izvodov.

Mnogo je tistih, ki so ga hoteli v tistih časih diskreditirati, verjetno pa je še več tistih, ki imajo o njem za napisati zares mnogo lepega. Predsednik Danilo Türk je na proslavi, ki smo jo imeli v soboto, povedal naslednje: "Prav Miško Kranjec je bil eden največjih poetov ideje socialne pravičnosti. Bil je velik pisatelj, ki je razumel bistvo človeka, ki ga je opisoval in poznal dušo krajev, kjer je bival in deloval," je na današnji proslavi povedal predsednik države."

Dedi, hvala za vse lepe besede. Hvala za knjige in kulturno dediščino, h kateri si doprinesel veliko. Dedi, zares vesela sem, da sem bila rojena v tej družini! In čeprav ne vem, kje si zdaj, upam, da si tudi ti ponosen name!

tvoja vnukinja Mankica


Z obiskom nas je naprej počastil nekdanji predsednik Milan Kučan, Prekmurec po rodu. V sproščenem vzdušju ob kavici in gibanici smo govorili o dedijevem delu. Na sliki od leve stric Miško Kranjec ml., jaz, mami Viktorija, Štefka Kučan, Milan Kučan, teta Cvetka, babi Ema in oči Matjaž.


Na odprtje spominske sobe v Senožetih je prišel tudi Danilo Türk. Na fotografiji se z njim rokujem v sobi mojega dedija.


Še ena z gospodom Danilom. :) Jaz in mami.


Sinova, Miško in Matjaž (moj oči). Stric je fotograf, oči novinar. Umetniška žilica ostaja v družini. ;)


Mami, jaz in oči na slovesnosti ob 100-letnici Miška Kranjca. Skrajno levo je sin dedijevega brata Lojza, Jožko, desno pa babi Ema, žena pisatelja.


Familija Kranjec. Vsi na kupu.


Morda nekoč ... a niti do kolen mu ne bom segla. Nikoli.


Hvala tudi Mihatu, ki je posnel vse fotografije v tem prispevku (le taprva je vzeta nekje z interneta-STA) in obeležil ta velik dogodek!

nedelja, 14. september 2008

Na današnji dan.


Zgodijo se:
1812
- Napoleonic Wars: French grenadiers enter Moscow.
1917
- Russia is officially proclaimed a republic.
1944
- World War II: Maastricht becomes the first Dutch city that is liberated by allied forces.
1958
- Two rockets designed by the German engineer Ernst Mohr, the first German post-war rockets, reach the upper atmosphere.
1959 - The Soviet probe Luna 2 crashes onto the Moon, becoming the first man-made object to reach it.
1984
- Joe Kittinger becomes the first person to fly a hot air balloon alone across the Atlantic Ocean.
1995 - Body Worlds opens in Tokyo, Japan.
2003 - Estonia approves joining the European Union in a referendum.

Rodijo se
:
1169
- Alexios II Komnenos, Byzantine emperor.
1864 - Robert Cecil, 1st Viscount Cecil of Chelwood, British diplomat, recipient of the Nobel Peace Prize.
1947
- Jon "Bowzer" Bauman, American singer
1973 - Nas, American rapper.
1983 - Amy Winehouse, English singer. (a se je za 'hvalit' s tem? :)
(vir: Wikipedia)


... in verjetno se je prav na današnji dan zgodilo še mnogo drugih bolj pomembnih, pa tudi manj pomembnih reči. Mogoče se bo nekaterim ta dan za vedno vtisnil v spomin, spet drugim je bila današnja nedelja še ena tistih, za katero jutri spet pride ponedeljek ... a kakorkoli že. Današnji dan ima zame prav poseben pomen. Kot vsako leto sem se veselila še enega leta zraven! :) In vsem, ki ste se spomnili danes name - ja, polepšali ste mi dan! In čeprav sem še eno leto starejša (nekje sem slišala, da z leti postajaš vse modrejši ... ;), sem vesela, da imam ob sebi ljudi, ki mi veliko pomenijo. Zato - hvala vsem za krasne želje, prelepe čestitke, imenitne besede, lepe misli ... Ta post je posvečam vam! V zahvalo ;)


mankica

petek, 12. september 2008

Svet je lep. Ja.

Svet je lep. Svet je lep, če iščeš lepe stvari, lepe reči ... svet je čudovit ... Začni ga gledat. Je del pesmi reperja, ki sem ga prvič na odru videla s Trkajem pred leti v Bachusu. Ko sta kovala rime proti Kocki ...
In ja, Zlatko zares prav ima. Svet je resnično lep. Premalo se zavedamo, kje, kdaj, zakaj živimo. Ni važno, pa četudi zunaj pada dež. Po svetu se dogajajo grozne stvari. Vsak dan lahko na internetu in časopisih beremo o povsem absurdnih rečeh. O povsem katastrofalno gnusnih stvareh. Zakaj se dogajajo takšne stvari? In zakaj se vse to dogaja na svetu? A kljub vsemu. Svet je lep. V svetu so lepe vse tiste malenkosti, ki osrečijo. Vsi tisti ljudje, ki jih srečaš na svoji poti. Vsi tisti trenutki, ki jih doživiš. Tisti, ki se jih zavedaš. Jaz jih cenim. In pomenijo mi zares ogromno.


Nov cd reperja Zlatka: Zlatko in prijatelji. 2008

Včeraj sem bila na koncertu. Službeno. Ja, svoje delo imam res rada. Ker se mi odpirajo nova obzorja. Nova obzorja glasbe. Filmov. Gledališča. Ozadje slovenske wanna-be-'smetane.' Otroških dogodkov. In drugih dogajanj. Tu. In naokoli. Pa novi ljudje. Vsak dan.
In včeraj je bil še en tistih koncertov, ki so me spravili v zares 'kul' vzdušje. Zlatko in prijatelji. In ljubljanski klub SubSub. Vsa tista energija publike. In nove skladbe novega cd-ja. Hja, zadnje čase sem pogosteje začela poslušati rap. In ja, totalno 'sede' mi. Odpirajo se mi nova obzorja te vrste muzike. Francoski rep, pa čeprav besedil ne razumem, se sliši hudo dobr. Tudi nemški je totalno seksi. In slovenski? Kapo dol, slovenski mc-ji. In vsi tisti reperji, ki filajo trgovinske police s slovensko glasbo. In zavoljo svojega poklica kje naokoli vedno srečam kakšnega izmed slovenskih reperjev, ki snema nov videospot, pripravlja ploščo. Ja, všeč mi je, da se reperska scena razvija tudi pri nas. In ja, včerajšnji dogodek je bil kul. Muzika. Beat. Besedila.
Hja, ves tisti blišč, zlate verižice, platinasti zobje, hudi avtomobili, seksi bejbe, droga, keš ... ki so sinonim za rap ... to zavračam. Ker se mi v tej sceni zdi primarna muzika. Primarne se mi zdijo zgodbe, ki nastajajo vsak dan. In ki jih lahko mi poslušamo 'ubesedijene v beat'.
.. In se morda šele takrat zavedamo ....

mankica

nedelja, 7. september 2008

Sunday.

Nedeljski dan. Pa ne takšen, o katerem prepevajo U2. Danes je bil tak, sončen, a povsem zaspan. Ko sem zjutraj spala tja v dopoldne, brezskrbno kot že nekaj časa ne. Le noč je bila bolj slaba. Nočna mora. Verjetno zato, ker sem še en večer prej gledala The Good Shepherd ...
In nedeljski dan je minil v pisanju. Za službo. Prispevki o dogodkih preteklega tedna. Ja, rada pišem, rada se pogovarjam z ljudmi in rada pišem nove zgo
dbe. In nič zato, če je ura že 23.30, jaz pa še sedim tukaj za računalnikom. Vsake toliko časa me pozdravi kakšen pirijatelj z drugega konca sveta na msnj-ju ali pa me zanimajo novice, ki jih prejmem na mejl.
Popoldanski sprehod z Mihatom in stremenje tja v Ljubljanico, kjer se podijo račke in kjer so se popoldanski oblaki in polovička lunice svetlikali v tej naši zeleni reki. Danes je dišalo po tisti pravi Ljubljanici kot nekoč. In iz bližnjih splavov začuda ni o
dmeval Werner... še dobro. Ker je bilo tako spokojno. Le en otrok je mahal očku in ga pozdravljal na ves glas. Ja, danes je bila krasna nedelja. Ravno zato, ker se mi ni nikamor mudilo. Zato, ker sem bila po dolgem času spet doma, v kratkih hlačah, v domači majici in razkuštranimi lasmi. :) Pa še malo tu in tam pregledala, kaj se dogaja po svetu in preklopila na Travel Channel. Ujela reportažo o novinarskih prispevkih s F1 in razmišljala, da je novinarstvo res fin posel. Včasih težek, a večinoma prijeten. In jutri bo zagotovo zunaj spet sijalo sonce. Ah, kakšen dan. Odličen. Zdaj se že preveša v noč in kmalu bo treba v meževo deželo ... samo do jutri. Ko se zbudi nov dan. Navsezgodaj. :)

London. Underground. July 2008


Za vse sanjače, krasno noč! In še lepše jutrišnje jutro.

mankica

sobota, 6. september 2008

Danes - v Vilinskem svetu.


Se vidimo danes
od 9h do 16h na Šuštarskem mostu! :) Vabim te, da prideš! Tam bomo le še do konca septembra.

http://disecedobrevile.blogspot.com/


mankica

sreda, 3. september 2008

Pablo. Andy. In drugi velikani.


Tate Modern - London, July 2008


Pred kratkim sem po dolgem času spet zašla v knjigarno. To sem včasih delala vsaj enkrat na teden in si 'pasila' oči na vseh tistih mogočnih knjigah. Na vseh tistih nenavadnih platnicah pisane besede. In čeprav se v knjižnici potopim med besede, raziskujem avtorje različnih stilov, brskam med zgodbami, pa je moj najljubši kotiček v knjigarni tisti, tam desno ... na strani, kjer so knjige z velikimi umetniki našega časa. Tam, kjer so knjige o dizajnu, ujetih trenutkih skozi fotografske objektive in tam, kjer lahko listam skozi megalomanske stvaritve vedno boemskega in avantgardnega Andyja Warhola. Pa skozi zgodbe moderne umestnosti, svet Fride Kahlo in veličastnega Pabla Picassoja. Trenutki fotografskih velikanov, pa dizajnerskih stvaritvah strašno dobrih umetnikov. Ko razmišljam, kaj vse si je človek sposoben domisliti in da je ideja tista, najpomembnejša ... če je dobra o njej piše celi svet. Ima kdo od vas kakšno tovrstno prljubljeno knjigo? Z veseljem jo bom poiskala na policah in jo prelistala!


mankica

petek, 29. avgust 2008

Tu in tam.


Oh ja. Obljubila sem že zdavnaj... Da bom kmalu nekaj objavila. Pa se je vmes toliko stvari zgodilo. Poletje se bliža h koncu, zato so vsi organizatorji pohiteli in organizirali vse, kar je mogoče, zato je družabnih dogodkov te dni vsepovsod ogromno. Letam naokoli čez dan in zvečer. Pa Trnfest se končuje, ko je treba tu in tam it pozdraviti prijatelje, ki so se določili pospremiti festival k letošnjemu koncu. Pa Art Market, ki se bo dogajal le še do konca septembra... in vse ostalo, kar pride zraven v ta hiteči svet. :)

Dobre Vile in vse dogodivščine povezane z njimi se nahajajo na novem blogu! (ja, tudi to sem pripravila v tem času :)) Zato vsi, ki se boste želeli od časa do časa potopiti v pravljični svet, dobrodošli na: http://disecedobrevile.blogspot.com/ Mislim, da se Vile že veselijo novih obiskovalcev, novih sanjačev in vseh tistih, ki verjamete v vilinska bitja! ;) Aja, naj vas tudi jutri povabim, da se oglasite na Art Marketu in Čevljarskem mostu! Jaz že komaj čakam, da se vidimo!

Tako, tukaj je še ena fotkica, ki je hkrati uvod v novo serijo slik iz Londona, ki jo končujem te dni. Komaj že čakam, da vam jo pokažem! :)


Se slišimo. Kmalu!

mankica

sobota, 23. avgust 2008

Vile Vilinske.


Obljubim, da bodo tudi danes na Šuštarskem mostu spet letele razigrane Dišeče dobre Vile in Male Gozdne Vile ter čarobni zvezdni prah posipavale na vse sanjače!
Zato upam, da se vidimo - od 9h do 16h sredi Šuštarskega mosta! Tam, kjer so doma metulji, sanje, rožice, kokoške - in mnogo tistega, ki očara ... ;)


Se vidimo na Čevljarskem mostu! Jaz se že veselim tvojega obiska! ;)

mankica

sreda, 20. avgust 2008

Coming soon.

Starodavne strehe, mogočne cerkve, Plečnik, pa ne pozabimo na znamenito češko pivo in Zlato uličko pa tudi na Kafko in ročno pobarvane češke marionete ... in mnogo tistega, kar se spodobi za starodavno, a hkrati povsem sodobno Prago.

Fotke bodo kmalu popolnoma pripravljene, do takrat pa bo treba samo še malo počakati. Obljubim, da ne predolgo.

Waiting in a toilet queue. Prague - August 2008


mankica